c S

Oprostitev plačila delnih prispevkov – obveza ali izbira?

Mateja Babič LL.M., mednarodna davčna svetovalka mateja@taxslovenia.com
06.05.2020 Delodajalci smo vajeni, da nam država vedno več jemlje kot vrne, zato je sprejem ukrepa avtomatične oprostitve prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri delodajalcih, katerih delavci delajo v času krize, pozitivno presenetljiv ukrep. Delodajalcu ni potrebno storiti ničesar, le obračuna in ne plača 24,35 % socialnih prispevkov od vseh bruto plač v podjetju. Ta manjši izdatek pri stroških dela morajo delodajalci deliti z zaposlenimi v obliki neobdavčenega kriznega dodatka, do katerega so upravičeni zaposleni, ki so delali in nimajo bruto plače višje od 2.821,74 eurov. Če delodajalec kriznega dodatka ne izplača, mu grozi globa.

1.    Obvezna oprostitev prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP, Ur.l.RS št. 49/2020) in njegove spremembe v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A, Ur.l.RS št. 61/2020, v nadaljevanju Zakona), ki se uporabljajo od 01.05.2020, zavezujejo vse gospodarske subjekte, zato jih delodajalci v času epidemije COVID-19 morajo upoštevati.

To velja tudi za oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalca (8,85%) in zavarovanca (15,50%) za obdobje 13.03.2020 do 31.05.2020 (v nadaljevanju prispevek) pri upravičenih delodajalcih. Upravičeni delodajalci v zasebnem sektorju so vsi, ki niso izrecno izključeni. Izrecno izključeni delodajalci so neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov in delodajalci s finančno ali zavarovalniško dejavnostjo, ki imajo več kot 10 zaposlenih na dan 13.03.2020.

Upravičeni delodajalec je avtomatično oproščen plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od bruto (15,50%) in na bruto plače (8,85%) za vse zaposlene, za katere bi ti prispevki bremenili delodajalca, torej tudi za tiste zaposlene, ki ne delajo in so na bolniški odsotnosti v breme delodajalca (do vključno 10.04.2020). Delodajalec mora obvezno uporabiti REK-1, šifra 1002. Preprosto to pomeni, da se delodajalci v zasebnem sektorju ne morejo prostovoljno odločiti, ali bi uveljavljali oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za svoje zaposlene. Prispevek v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.

Več navodil glede detajlnih obračunov plač pri delodajalcih, kjer zaposleni delajo, najdete na spletni strani FURS, pod rubriko »Najpogostejši primeri REK za izplačila po ZIUZEOP, novi primeri, 4.5.2020«.


2. Izplačilo kriznega dodatka obveza delodajalca

Če je delodajalec oproščen plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v času epidemije COVID-19, je avtomatsko in iztožljivo delavec upravičen do izplačila kriznega dodatka ob izpolnjevanju pogoja višine plače.

Krizni dodatek pripada zaposlenemu, ki dela od doma ali na svojem običajnem delovnem mestu in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, kar znaša 2.821,74 EUR. Kot zadnja izplačana (bruto) plača se pri obračunu plače za april upošteva kot merilo bruto plača za marec. Med »bruto plačo« štejemo vse sestavine plače po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1); osnovna plača, dodatek za delovno uspešnost, dodatki za posebne pogoje dela, plačilo za poslovno uspešnost. Po našem mnenju se med bruto plačo šteje tudi dodatek za delovno dobo, medtem ko so izključene bonitete vseh vrst. Mesečni krizni dodatek v višini 200,00 EUR je določen za polni delovni čas. Krizni dodatek pa se ustrezno zmanjša za čas dopustov in drugih upravičenih odsotnosti z dela.

Primer 1: Zaposleni ima pisarniško delo in je zaposlen za polni delovni čas 40 ur od ponedeljka do petka in v aprilu 2020 ni koristil dopusta. Prazniki se štejejo med delovne dneve, če bi v običajnih razmerah delavec na tak dan moral delati.

Delovna obveznost v aprilu:                         176 ur ali 22 dni

Na plačilni listi obračunano kot 160 ur redno delo in 16 ur praznika.

Krizni dodatek za mesec april je 200,00 EUR.

Primer 2: Zaposleni dela kot šofer in ima neenakomerno razporejen delovni čas. Delal je tudi na oba praznika.

Delovna obveznost:                     176 ur

Dejansko delo:                            146 ur

Krizni dodatek:                           165,91 EUR (146/176 x 200 EUR)

Obračun kriznega dodatka za delavce, ki imajo neenakomerno razporejen delovni čas, se preračuna z upoštevanjem dejanskega števila opravljenih ur v primerjavi z mesečnim fondom ur.

Od izplačila kriznega dodatka se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine. Prav tako se krizni dodatek ne bo všteval v letno odmero dohodnine za leto 2020. Krizni dodatek mora biti izplačan ob izplačilu plače za določen mesec, vendar dvomim, da je sploh kateri od delodajalcev uspel to narediti pravočasno pri obračunih plač za marec, zato računam na razumevanje in življenjski pristop Inšpektorata za delo v primeru kontrole.

V primeru neizplačila kriznega dodatka delodajalec stori prekršek in se mu določi globa, ki je odvisna od števila zaposlenih pri delodajalcu:

  • mali delodajalec do 10 zaposlenih se kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 eurov;
  • ostali delodajalci se kaznujejo z globo od 3.000 do 20.000 eurov;
  • odgovorna oseba delodajalca se kaznuje z globo v višini 450 do 2.000 eurov;
  • delodajalec posameznik se kaznuje z globo v višini 450 do 2.000 eurov.


Ni omejitev pri izplačilu dobičkov

Po spremembi zakona – ZIUZEOP-A, ki velja od 01.05.2020 so bile umaknjene vse omejitve za prosto gospodarsko odločanje, povezane z oprostitvijo plačila prispevkov, saj je ukrep avtomatičen, in podjetja v zasebnem sektorju nimajo možnosti izbire. Tako odslej velja, da bodo lahko podjetja, ki koristijo le ukrep oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, neomejeno in kadarkoli v letu 2020 ali za leto 2020 izplačevala del plače za poslovno uspešnost, nagrade poslovodstvu, premije zaposlenim na osnovi poslovne uspešnosti podjetja.



Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!




Avtorica: Mateja Babič
E-pošta: mateja@taxslovenia.com
Datum: 06.05.2020



Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.

LEXI Pogovor z LEXI