Organizacije, ki bodo prejeta sredstva (ta predstavljajo državno pomoč po SRS 11.35) jih bodo pripoznale med poslovnimi prihodki. Ukrepi so vezani na pogoje, ki jih mora organizacija izpolniti, da ji prejete državne pomoči ne bo treba vračati. Ob prejemu denarnih sredstev, ki gredo za državno pomoč pa mora organizacija presoditi, ali ni tveganja, da bo morala državno pomoč vrniti.
1. Državna pomoč za nadomestila (čakanje na domu, višja sila, bolniška)
Organizacije morajo biti pozorne, če ne prej pa najkasneje ob sestavitvi letnega poročila za poslovno leto 2020. V primeru, da ne bodo v drugi polovici leta izpolnjevale pogojev, kot jih določajo interventni ukrepi bodo morale prejeto državno pomoč vrniti, kar bo predstavljalo zmanjšanje prihodkov in povečanje obveznosti do države, ki se bodo pripoznale za poslovno leto 2020.
Primer 1: Knjiženje državne pomoči za čakanje na domu, višja sila, bolniška nadomestila
a) Prejem državne pomoči
164 / 768
110 / 164
b) Vračilo državne pomoči
/ (768)
/ 266
266 / 110
Z ukrepi bo država posredno ali neposredno povrnila del stroškov, ki so jih in jih bodo utrpele organizacije zaradi epidemije. Računovodski standardi vsebinsko ločijo dve vrsti državne pomoči, in sicer tiste, ki so vezane na prejeta sredstva (nabava opredmetenih osnovnih sredstev), in tiste, ki so vezana na prihodke in sem spadajo pokrivanje stroškov, ki so pri organizacijah že nastali.
Primer 2: Knjiženje stroškov plač in odpis prispevkov
470, 471, 474 / 250, 258
250 / 253, 254, 251
251, 254 / 110
253, 258 / 768
Primer 3: Knjiženje stroškov plač in odlog plačila prispevkov
470, 471, 474 / 250, 258
250 / 253, 254, 251
251, 254 / 110
253, 258 / 291
291 / 110
Organizacije pa bodo morale biti pri pripoznavanju prihodkov od prejetih državnih pomoči pazljive. Računovodski standardi res določajo, da so prejete državne pomoči prihodki (to posledično pomeni, da ne zmanjšujejo stroškov, za namen pokrivanja katerih so dane).
Pripoznanje prihodkov ne razumemo le na način, da je organizacija prejela denarna sredstva za državno pomoč, temveč tudi, da ji teh ne bo treba vrniti.
Organizacija mora paziti na 99. člen ZIUZEOP, ki določa pogoje, pod katerimi mora organizacija, ki je bila upravičenka do državne pomoči, to vrniti skupaj s pripadajočimi obrestmi. Primeri so: delitev dobička, nagrade poslovodstvu, izplačilo dela plač za poslovno uspešnost.
V primeru, da se bo izkazalo, da je organizacija prejela državno pomoč, a je za njeno pridobitev predložila lažne podatke in ni med upravičenci, bo tako neupravičeno prejeto državno pomoč morala vrnila skupaj s pripadajočimi obrestmi in popraviti računovodske izkaze za leto 2020. Obveznost do vračila državne pomoči zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev mora tako organizacija presojati takoj že ob njenem prejetju.
V takih primerih organizacija za prejeta sredstva iz državne pomoči pripozna kar obveznost do države (prihodkov sploh ne odlaga, ker ne izpolnjuje pogojev, da jih bo kdaj pripoznala). Ker bo morala neupravičeno prejeto državno pomoč vrniti, pa mora za čas od njenega prejema do trenutka, ko bo obveznost poravnana, obračunati še odhodke financiranja za zamudne obresti.
Primer 4: Knjiženje prejete državne pomoči za katero organizacija ve, da se bo vrnila
164 / 266
110 / 164
266 / 110
V Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omejitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju: ZIUZEOP) so zapisane nekatere nejasnosti glede pogojev vračila (eden od takih je denimo vprašanje, katere prihodke upoštevati glede njihove velikosti v letu 2020 in 2019)? Ker to ni posebej določeno, bi sklepali, da so gre za celotne prihodke. Glede na namen državne pomoči pa je to nelogično, saj je namen zakona pomoč organizacijam pri ohranitvi delovnih mest zaposlenih zaradi epidemije, ki pa vpliva na doseganje poslovnih prihodkov.
Organizacija, ki je upravičen prejemnik državne pomoči, bo znesek prejete državne pomoči po ZIUZEOP pripoznala med prihodki, če bo presodila, da ji pomoči ne bo treba vrniti.
Organizacija mora namreč zagotoviti, da so računovodski izkazi za poslovno leto, za katero poroča skladni z vsemi zahtevami računovodskih standardov. Za ta namen se tudi podpiše izjava o skladnosti, kot jo določa 10. točka okvira k SRS 2016.
2. Krizni dodatek za delojemalce
Delodajalci morajo vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana plača ni presegla trikratnika minimalne plače 2.821,74 evrov (940,58 evrov x 3), izplačati mesečni krizni dodatek v velikosti 200,00 evrov na mesec, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov, kar predstavlja državno pomoč.
Za stroške, ki bremenijo delodajalca, taka državna pomoč predstavlja takojšen prihodek, če gre za upravičenega delodajalca. Zakon namreč ne določa, da bi morala organizacija ta sredstva vrniti. Krizni dodatek se ne všteva v letno odmero dohodnine delojemalca.
V primeru, da nekdo ne dela cel mesec mu pripada sorazmerni delež, ki se izračuna: 200,00 evrov / 21 dni (mesečni delovni dnevi) = 9,52 evrov x število delovnih dni.
Primer 5: Knjiženje mesečnega kriznega dodatka478 / 255 200,00 / 200,00
255 / 110 200,00 / 200,00
Do izredne pomoči v obliki temeljnega dohodka je upravičen samozaposleni, ki na dan uveljavitve zakona opravlja dejavnost in je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja dejavnosti. Za samozaposlenega se šteje tudi družbenik, ki je poslovodna oseba v gospodarski družbi in je zavarovan na podlagi iz
16. člena zakona o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju.
Temeljni dohodek pomeni za samostojnega podjetnika posameznika državno pomoč in so to poslovni prihodki dejavnosti in ne njegovega gospodinjstva.
Samostojni podjetnik pa nima stroškov dela, je ta državna pomoč še vedno tista, ki je povezana s poslovnimi prihodki, saj gre vsebinsko za delno kritje izgubljenega zaslužka.
Prejeta državna pomoč je vezana na izpolnjevanje pogojev, ki jih določa
ZIUZEOP, ki ureja obvezo vračila temeljnega dohodka. Do temeljnega dohodka je namreč upravičen tisti samozaposleni, ki zaradi epidemije dejavnosti ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.
Do ukrepov povračila nadomestil plač za čas čakanja na delo in nezmožnosti dela zaradi višje sile so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo prihodki v letu 2020 padli za več kot 10 % glede na leto 2019.
Predlagana sprememba
drugega odstavka 22. člena razrešuje problematiko ugotavljanja upravičenosti pri tistih delodajalcih, ki ne poslujejo celo leto, imajo sezonsko naravo dejavnosti, ali v letu 2019 niso poslovali.
Primeroma bo delodajalec, ki je pričel s poslovanjem avgusta 2019, izračunal pogoj tako, da bo prihodke leta 2019 delil s številom mesecev poslovanja v letu 2019 (5 mesecev) in jih primerjal s povprečnimi mesečnimi prihodki v letu 2020 (prihodki leta 2020 deljeno z 12 meseci).
Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.
Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.
Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, organizacija naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
Primer 6: Knjiženje prejema mesečnega temeljnega dohodka samostojnega podjetnika posameznika110 / 768 700,00 / 700,00
Primer 7: Knjiženje vračila temeljnega dohodka samostojnega podjetnika posameznika v računovodskih izkazih za leto 2020 (znesek je odvisen od vrednosti prejema temeljnega dohodka) / (768) / (700,00)
/ 266 / 700,00
266 / 110 700,00 / 700,0
4. Različni primeri obračuna plač delojemalcem
V primeru, ko so delodajalci srečujejo z krizno situacijo vam v nadaljevanju posredujemo primere obračunov različnih oblik plač delojemalcev v teh kriznih časih.
4.1 Delojemalec dela od doma
Zaposlen ima osnovno bruto plačo 1.500,00 evrov. Delovna doba je 10 %, osebna uspešnost 5 %. Regres za prehrano je 129,00 evrov, saj zaposlen dela vsaki dan od doma osem ur. Odtegljaj je 100,00 evrov in zaposlen uveljavlja osebno olajšavo za enega družinskega člana. Prispevki za PIZ se obračunajo vendar ne plačajo.
Obračun: • osnovna bruto plača 1.500,00
• delovna doba (10 %) 150,00
• osebna uspešnost (5 %) 75,00
• Bruto plača 1.725,00
• Prispevki 15,50 % (267,38)
• Prispevki 6,60 % (113,85)
• Splošna olajšava (291,67)
• Osebna olajšava (203,08)
• Osnova za dohodnino 849,02
• Akontacija dohodnine (149,91)
• Neto plača 1.193,86
• Regres za prehrano 129,00
• Krizni dodatek 200,00
• Odtegljaj (100,00)
• Neto izplačilo plače 1.422,86
Prispevki delodajalca: 1.725,00 € x 8,85 / 100 = 152,66 €
1.725,00 € x 7,25 / 100 = 125,06 €
Strošek delodajalca:
1.725,00 € + 129,00 € + 200,00 € + 125,06 € = 2.179,06 €
Oddati je treba obrazec REK 1 in poročati VD 1002. Prispevke za socialno zavarovanje in akontacijo dohodnine se obračuna kot pred epidemijo. Krizni dodatek se na obrazcu REK 1 poroča pod VD 1190.
a) Obračun stroškov dela
470, 473, 478, 474 - 1.725,00; 129,00; 200,00; 277,73
/ 250, 255, 258 - 1.725,00; 329,00; 277,73
b) Obračun obveznosti250 / 1.725,00
/ 253, 254, 282, 251 – 267,38; 113,85; 149,91; 100,00; 1.093,86;
c) Izplačilo plače, prispevkov in dodatkov
251, 253, 254, 255, 258, 282 – 1.093,86; 113,85; 149,91; 329,00; 125,06; 100,00
/ 110 – 1.911,68
d) Prispevki in krizni dodatek – državna pomoč
253, 285 / 768 267,38; 152,66 / 420,04
474 / 768 76,40 / 76,40
4.2 Delodajalec dela na sedežu delodajalca Primer 9: Zaposlen ima osnovno bruto plačo 1.500,00 evrov. Delovna doba je 10 %, osebna uspešnost 5 %. Regres za prehrano je 129,00 evrov, prevoz je 90,00 evrov. Odtegljaj je 100,00 evrov in zaposlen uveljavlja osebno olajšavo za enega družinskega člana. Prevoz na delo in z njega je 90,00 evrov. Prispevki za PIZ se obračunajo vendar ne plačajo.
Obračun: • osnovna bruto plača 1.500,00
• delovna doba (10 %) 150,00
• osebna uspešnost (5 %) 75,00
• Bruto plača 1.725,00
• Prispevki 15,50 % (267,38)
• Prispevki 6,60 % (113,85)
• Splošna olajšava (291,67)
• Osebna olajšava (203,08)
• Osnova za dohodnino 849,02
• Akontacija dohodnine (149,91)
• Neto plača 1.193,86
• Regres za prehrano 129,00
• Prevoz 90,00
• Krizni dodatek 200,00
• Odtegljaj (100,00)
• Neto izplačilo plače 1.512,86
Prispevki delodajalca: 1.725,00 € x 8,85 / 100 = 152,66 €
1.725,00 € x 7,25 / 100 = 125,06 €
Strošek delodajalca: 1.725,00 € + 125,06 € + 129,00 € + 90,00 € + 200,00 € = 2.269,06 €
Oddati je treba obrazec REK 1 in poročati VD 1001. Prispevke za socialno zavarovanje in akontacijo dohodnine se obračuna kot pred epidemijo. Krizni dodatek se na obrazcu REK 1 poroča pod VD 1190.
a)
Obračun stroškov dela:
470, 473, 478, 474 - 1.725,00; 129,00; 200,00; 90,00; 277,73
/ 250, 255, 258 - 1.725,00; 329,00; 90,00; 277,73
b)
Obračun obveznosti:
250 / 1.725,00
/ 253, 254, 282, 251 – 267,38; 113,85; 149,91; 100,00; 1.093,86;
c)
Izplačilo plače, prispevkov in dodatkov:
251, 253, 254, 255, 258, 282 – 1.093,86; 113,85; 149,91; 329,00; 90,00; 125,06; 100,00
/ 110 – 2.001,68
d)
Prispevki in krizni dodatek – državna pomoč253, 285 / 768 267,38; 152,66 / 420,04
474 / 768 76,40 / 76,40
4.3 Delojemalec je na čakanju domaPrimer 10: Zaposlen ima povprečno bruto plačo za zadnje tri mesece 1.500,00. Odtegljaj je 100,00 evrov in zaposlen uveljavlja osebno olajšavo za enega družinskega člana.• Osnovna bruto plača x 80 % 1.200,00
• Prispevki 22,10 % (265,20)
• Splošna olajšava (291,67)
• Osebna olajšava (203,08)
• Osnova za dohodnino 440,05
• Akontacija dohodnine (70,41)
• Neto plača 864,39
• Odtegljaj (100,00)
• Neto izplačilo 764,39
Prispevki delodajalca:1.200,00 € x 16,1 / 100 = 193,20 €.
Država povrne: 1.057,59 €.
Oddati je treba obrazec REK 1 in poročati VD 1004. Akontacijo dohodnine mora odvesti in plačati delodajalec. Nadomestilo in prispevke plača država.
a) Izplačilo plače, prispevkov in dodatkov:
251, 253, 254, 255, 258, 282 – 1.093,86; 113,85; 149,91; 329,00; 90,00; 125,06; 100,00
/ 110 – 2.001,68
b) Prispevki in krizni dodatek – državna pomoč
253, 285 / 768 267,38; 152,66 / 420,04
474 / 768 76,40 / 76,40
5. Država krije prispevke za PIZDržava krije prispevke za pokojniško zavarovanje delodajalca in delojemalca za čas od 13. 3. do 31. 5. 2020 za tiste, ki delajo pri delojemalcu (na sedežu ali od doma).
Ukrep mora koristiti vsak upravičen delodajalec za delavce, ki delajo. Koriščenje tega ukrepa ni izbira delodajalca.
Oprostitev se prizna za čas, ko zaposleni delajo in prejemajo plačo kot za čas, ko zaposleni prejemajo nadomestilo plače (letni dopust, bolniška).
Delodajalec o izplačanih plačah, za katere velja ukrep, predloži ločen obračun, v katerem prispevke za PIZ (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (ostale prispevke ter akontacijo dohodnine obračuna in plača).
Če je hkrati z izplačilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu jih poroča v stolpcu »Za plačilo«.
REK 1: VD 1002 Plača za delo v času epidemije, PniPD: 5551 Plača za delo v času epidemije za delodajalce, ki niso plačniki davka.Primeri knjiženja so opisani v primeru 8 in primeru 9.
Knjiženje državne pomoči glede oprostitve in odloga prispevkov v času koronavirusa bomo podrobneje presdstavili na spletnem seminarju, v petek 8.5.2020. Vabljeni k
prijavi.
Oglejte si še druge članke s področja Osnovni pojmi in pripomočki knjigovodstva, računovodstva in revizije
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
