Pri tem velja izpostaviti naslednje ukrepe:
1) nove plačilne roke,
2) kreditiranje z državnim poroštvom,
3) spodbujanje vključevanja v pobot medsebojnih obveznosti poslovnih subjektov.
Tako je aprila sprejeti Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) določil nove plačilne roke za poravnavanje obveznosti med javnim in zasebnim sektorjem in sicer mora:
- javni sektor plačati upniku iz zasebnega sektorja v roku 8 dni (64. člen ZIUZEOP),
- zasebni sektor plačati upniku iz javnega sektorja v roku 60 dni (82. člen ZIUZEOP).
Navedene novosti pa pomenijo tako spremembo v ustaljenih vzorcih potrjevanja računov v javnem sektorju, kot tudi daljše roke pri pridobivanju prihodkov, kar lahko oteži uravnavanje likvidnosti subjektov javnega sektorja. Pri tem velja opozoriti, da bodo navedena pravila veljala še eno leto od preklica epidemije.
Z Zakonom o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE), ki velja od 1. maja 2020 pa se uvajajo ukrepi za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva. V skladu z 2. členom ZDLGPE je namen zakona preprečiti še hujšo gospodarsko krizo, ohraniti delovna mesta, olajšati položaj gospodarskih družb pri najemanju nujno potrebnih likvidnostnih bančnih posojil in na ta način prispevati k ohranjanju gospodarske stabilnosti v državi
Čeprav so gospodarskim družbam za blažitev posledic epidemije COVID-19 že do sedaj bili na voljo finančni produkti, ki jih omogočata SID banka in Slovenski podjetniški sklad, se z ZDLGPE uvaja poroštvena shema Republike Slovenije za kredite bank in hranilnic, ki lahko opravljajo bančne storitve na območju Republike Slovenije v skladu z Zakonom o bančništvu (ZBan-1).
V skladu s 5. členom ZDLGPE bo Republika Slovenija prevzela poroštveno obveznost v primeru kreditnih pogodb z ročnostjo do pet let, če bodo kreditne pogodbe sklenjene po 12. 3. 2020 in najkasneje do 31. 12. 2020 in bo kredit namenjen izključno financiranju osnovne dejavnosti kreditojemalca - financiranju novih ali dokončanja že začetih naložb (investicij), financiranju obratnega kapitala ali financiranju poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju od 12. 3. 2020 do uveljavitve ZDLGPE in izpolnjujejo zakonske pogoje.
Pri tem bo lahko najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditojemalca znašal do 10 % prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne več kot skupni znesek stroškov dela za leto 2019. Višina posameznega poroštva pa bo v skladu s 7. členom ZDLGPE znašala največ 70 % glavnice kredita, danega veliki družbi, ter 80 % glavnice kredita, danega mikro, majhnemu ali srednjemu podjetju.
Za pridobitev kredita bo moral kreditojemalec dokazovati, da:
- na 31. 12. 2019 ni štel za podjetje v težavah po pogojih, kot so opredeljeni v točki 18 člena 2. Uredbe 651/2014/EU in je imel poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev;
- se po 31. 12. 2019 sooča z likvidnostnimi težavami zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19 na območju Republike Slovenije;
- na dan 12. 3. 2020 šteje za rednega plačnika in na ta dan nima pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do banke, kot so opredeljene v smernicah Evropskega bančnega organa;
- je na dan vložitve vloge za kredit v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh in
- je vključen v sistem obveznega večstranskega pobota po Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1). Pri tem določa ZDLGPE tudi spremembo 26. člena ZPreZP-1, ki nalaga Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), da zagotavlja obvezni večstranski pobot najmanj enkrat mesečno po urniku večstranskega pobota, ki ga sprejme direktor AJPES.
Kreditojemalec bo moral v vlogi za odobritev kredita za namene dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka banki predložiti zadnje računovodske izkaze ter:
- opis svojega poslovnega položaja zaradi posledic COVID-19 skupaj z navedbo zneska skupnih prihodkov od prodaje kreditojemalca v letu 2019 ter zneska stroškov dela za leto 2019;
- opredelitev višine in ročnosti zahtevanega kredita;
- opredelitev namena kredita z izjavo o financiranju namembnosti;
- v primeru, da ima tudi kredit po Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), pa tudi podatek o višini obveznosti kreditojemalca iz naslova tega kredita.
Hkrati pa kreditojemalec v skladu s 14. členom ZDLGPE v času od vložitve vloge za kredit do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva ne bo smel izplačevati dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva, izvesti nakupa lastnih delnic ali lastniških deležev ter izplačevati drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov.
Za opravljanje vseh poslov v zvezi z unovčevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev, ter za preverjanje izpolnjevanje pogojev po tem zakonu, na podlagi katerih je banka odobrila kredit, ki je bil nato predmet poroštva Republike Slovenije, se v skladu s 7. členom ZDLGPE pooblašča SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d. d., Ljubljana.
Zahteva za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije pa bo upravičena le v primeru, da banka in Republika Slovenija utrpita sorazmerne izgube iz naslova poroštva pod enakimi pogoji. Pri tem se poroštvo unovčuje na način, da lahko Republika Slovenija banki za unovčeno poroštvo izvrši plačilo iz proračuna Republike Slovenije ali pa banki izroči obveznico, ki jo izda SID banka ali Republika Slovenija. Banka pa bo lahko v skladu z 9. členom ZDLGPE pred nastopom dogodka neplačila SID banki ponudila v odkup svojo terjatev do kreditojemalca v višini neplačanega nominalnega zneska glavnice posameznega kredita, v delu, ki je zavarovan s poroštvom Republike Slovenije. V primeru prenosa kredita na SID banko bodo banki izročene obveznice SID banke v protivrednosti nominalne vrednosti kredita, zmanjšani za morebitne že plačane obveznosti v skladu z določbami kreditne pogodbe, in stroški po tarifi SID banke za obdelavo zahteve za odkup kredita. S prenosom pa bodo nepreklicno in brezpogojno prešle vse pravice, vključno z zavarovanji kredita, iz banke na SID banko, ki bo morala v treh delovnih dneh od prevzema kredita o tem obvestiti kreditojemalca.
Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih poroštev v imenu Republike Slovenije ter za upravljanje prevzetih terjatev je odgovorna SID banka, izterjava in upravljanje pa se lahko izvaja preko banke, ki je prejela poroštvo za unovčeno ali preneseno terjatev. Pri tem v skladu s 13. členom ZDLGPE SID banka spremlja in nadzoruje postopke izterjave in upravljanja teh terjatev in z bankami v imenu in za račun Republike Slovenije sodeluje pri pomembnejših odločitvah v postopku izterjave ali upravljanja terjatve. Če bo nad kreditojemalcem uveden postopek zaradi insolventnosti ali postopek likvidacije, pa bo morala banka obvestiti SID banko o vsaki terjatvi, ki jo prijavi v postopku, oziroma o začetku postopka najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev. V skladu s 15. členom ZDLGPE namreč lahko poroštvo tudi preneha, če SID banka ni obveščena o začetku postopka insolventnosti kreditojemalca, če je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonskimi določbami ali če banka ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navedel napačne podatke. V takem primeru pa bo morala banka vrniti vse zneske, ki so ji bili izplačani, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema plačila poroštva do dneva vračila.
Obveznice, ki se po tem zakonu uporabijo za odkup terjatev ali izplačilo poroštva, se izdajo ob upoštevanju pogojev Evropske centralne banke za financiranje finančnih institucij. V ta namen bo Vlada Republike Slovenije izdala uredbo v treh mesecih po uveljavitvi ZDLGPE v kateri bo predpisala merila, pogoje in kriterije na podlagi katerih se bodo izdane obveznice sprejemljiv instrument, s katerim lahko banka zavaruje svojo obveznost do Evropske centralne banke.
Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
________________________________________
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
