Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) je uvedel nov dodatek, ki naj bi ga prejeli zaposleni v javnem sektorju, ki so nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije COVID-19.
Kot določa omenjeni zakon, gre za dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, pri čemer pa višina tega dodatka lahko znaša največ 100 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega. Kot še izhaja iz ZIUZEOP, gre za povsem nov dodatek, ki je ločen od dodatka za delo v rizičnih razmerah iz Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS). ZIUZEOP zgolj določa, da upravičenci do dodatka po KPJS, ki znaša 65 odstotkov urne postavke osnovne plače lahko iz naslova obeh dodatkov skupaj prejmejo največ 100 odstotkov urne postavke osnovne plače.
V ZIUZEOP je določeno, da vlada določi obseg sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, razdelitev sredstev na neposredne proračunske uporabnike ter kriterije za razdelitev sredstev posrednim proračunskim uporabnikom.
Sklepi vlade se torej nanašajo izključno na sredstva za izplačilo dodatka na podlagi 71. člena ZIUZEOP in ne tudi za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah na podlagi 11. točke 39. člena KPJS.
Izračuni za določitev obsega sredstev in razdelitev na neposredne proračunske uporabnike temeljijo na podlagi:
- podatkov Informacijskega sistema za posredovanje in analizo plač, drugih stroškov dela in števila zaposlenih v javnem sektorju –ISPAP (zadnji razpoložljivi podatki so za januar 2020),
- vhodnih podatkov, ki smo jih pridobili od ministrstev, organov v sestavi ministrstev in vladnih služb o številu zaposlenih, ki delajo na delovnem mestu, na domu, ki čakajo na delo ipd.
- deleža zaposlenih in deleža dodatka (v razponu do 100 % urne postavke osnovne plače), ki naj bi ga zaposleni prejeli.
Ocena skupnega mesečnega finančnega učinka za javni sektor znaša 39,2 mio evrov. Najvišji finančni učinki so:
- v dejavnosti zdravstva (17,9 mio);
- v dejavnosti socialnega varstva (4,8 mio);
- pri ministrstvih in organih v sestavi ministrstev.
Ta znesek znaša cca 6,5 mio, pri čemer največji delež (cca 6 mio) odpade na t. i. pooblaščene uradne osebe (policisti, pravosodni policisti, vojaki itd.) ter na zaposlene v bolj izpostavljenih proračunskih uporabnikih (npr. Uprava RS za zaščito in reševanje).
Kriteriji za razdelitev sredstev posrednim uporabnikom proračuna:-
- delež zaposlenih na delovnem mestu pri delodajalcu,
- delež zaposlenih, ki delajo na domu;
- izpostavljenost dejavnosti, delodajalca oziroma poklicne skupine glede na tveganje za okužbo oziroma prekomerno obremenjenost, itd.
Vir: Ministrstvo za javno upravo, 22. 4. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
