Delodajalec lahko v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državo in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) napoti na začasno čakanje tistega delavca oziroma vse tiste delavce, katerim začasno ne more zagotavljati dela iz poslovnega razloga najdalj do 31. maja 2020.
Na začasno čakanje na delo so lahko napoteni vsi delavci, ki so v delovnem razmerju pri določenem delodajalcu, ne glede na obliko oziroma vrsto pogodbe o zaposlitvi, in za katere delodajalec ugotovi, da je njihovo delo začasno nepotrebno.
Delavec ima v času:
- začasnega čakanja na delo,
- ko dela ne opravlja zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali
- nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali
- nemožnosti prihoda na delo zaradi zaprtja mej s sosednjimi državami,
od 13. 3. 2020 pravico do nadomestila plače v višini 80% povprečne njegove plače iz zadnjih treh mesecev. Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače. Za enako obdobje so delodajalci oproščeni plačila socialnih prispevkov.
Povračilo nadomestila plače lahko uveljavlja delodajalec v RS, ki ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna in katerega delež prihodkov iz javnih virov v letu 2019 ni bil višji od 70 odstotkov in ne opravlja finančne ali zavarovalniške dejavnosti, ki spada v skupino K standardne klasifikacije dejavnosti (22. člen ZIUZEOP).
Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov. (3. odstavek 28. člena ZIUZEOP).
Neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, niso upravičeni do ukrepov iz 33. člena - Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo.
Prvi odstavek 56. člena ZIUZEOP določa, da ne glede na drugo alinejo prvega odstavka 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in četrti odstavek 137. člena ZDR-1 se zavarovancem iz 28. člena ZZVZZ, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v svoje breme ali v breme delodajalca (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo OZZ), ali pravico do nadomestila OZZ pridobijo po uveljavitvi tega zakona, nadomestilo OZZ krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Določbe tega člena se ne uporabljajo za neposredne in posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije. (9. odstavek 56. člena ZIUZEOP).
Je pa javni uslužbenec upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije (71. člen ZIUZEOP), če je pri svojem delu nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije. V javnem sektorju odloči o višini dodatka iz prvega odstavka tega člena predstojnik ali oseba, ki pri delodajalcu izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, oziroma funkcionar, ki vodi organ, oziroma organ, ki odloča o pravicah in obveznostih zaposlenega, s sklepom. Pri določitvi upošteva stopnjo izpostavljenosti tveganju oziroma prekomerne obremenjenosti ter obseg dodeljenih finančnih sredstev za izplačilo dodatka.
Sredstva za financiranje dodatka iz prvega odstavka 71. člena in dodatka iz 11. točke 39. člena KPJS v javnem sektorju pa se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
