c S
Najpomembnejše novosti protikoronskega zakonskega paketa 16.04.2020 Najbolj obsežen proti-korona zakonski paket, ki je bil sprejet v začetku aprila (Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)) vsebuje številne ukrepe, ki so namenjeni ekonomski zaščiti delodajalcev in delavcev, socialni zaščiti zaposlenih, omogoča »preživetje« več kot 100.000 samostojnim podjetnikom, prav tako pa rešuje tudi gmotni položaj prebivalstva (denimo z odlogom kreditnih obveznosti).

Ukrepi namenjeni delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile           

Ena izmed najbolj ogroženih skupin je skupina delodajalcev, ki v obdobju epidemije delavcem začasno ne morejo zagotavljati dela.     

Za delodajalce, ki spadajo v to kategorijo, je vlada sprejela ukrep, v skladu s katerimi bodo njihovi delavci (tisti, ki so torej na začasnem čakanju na delo) upravičeni do nadomestila plače in prispevkov, ki jih bo kril državni proračun.

Zakon pa prav tako ureja tudi višino nadomestila plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile in ureja delno povračilo izplačanih nadomestil plače tem delavcem.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, lahko sicer uveljavlja delodajalec, ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

Upravičenci do tega ukrepa so načelno vsi delodajalci, razen, če gre za neposredne ali posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije, oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70%, prav tako do tega ukrepa niso upravičeni tisti delodajalci, ki opravljajo finančno in zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD). 

Zakon je postavil še dodatni, vsebinski pogoj, ki ga morajo delodajalci za pridobitev pomoči izpolniti in sicer bodo do nje upravičeni le tisti delodajalci, ki jim bodo po  njihovi  oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.

Tu bodo morali biti delodajalci pazljivi, saj zakon določa, da v primeru, če ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bodo morali naknadno vrniti celotno dodeljeno  pomoč.

Ukrep dodelitve pomoči iz naslova začasnega čakanja na delo je sicer omejen do 31. maja 2020. 

Delavci, ki so napoteni na začasno čakanje na delo in bo njihov delodajalec zanje prejemal zgoraj omenjeno pomoč (povračilo), bo načelno ohranil vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), razen tistih, ki jih bo ZIUZEOP uredil drugače.

V zvezi s tem je treba poudariti, da ima delavec v  času  začasnega  čakanja  na  delo  obveznost,  da  se  na zahtevo  delodajalca  vrne  na  delo  do  sedem  zaporednih  dni  v  tekočem  mesecu.

Če bo delavec  v  dogovoru  z  delodajalcem  v  času  začasnega  čakanja  na delo izrabil pravico do letnega dopusta, pa bo imel za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z ZDR-1.

Delavci imajo v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravljajo dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR-1,  za  primer  začasne  nezmožnosti  zagotavljanja  dela  iz poslovnega razloga. To nadomestilo pa ne sme biti nižje od minimalne plače.

Delodajalec pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavlja tako, da v elektronski obliki vloži vlogo pri Zavodu za zaposlovanje in sicer je omejen z rokom osem dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar pa najpozneje do 31. maja 2020.   

Poudariti kaže, da zgoraj omenjeno pravico do nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če ima neplačane zapadle  obveznosti  na  dan  vložitve  vloge.  Pri tem se šteje, da delodajalec  ne  izpolnjuje obveznosti  tudi,  če  na  dan  oddaje  vloge  ni  imel  predloženih  vseh obračunov  davčnih  odtegljajev  za  dohodke  iz  delovnega  razmerja  za  obdobje zadnjih pet let do dne oddaje vloge. Pravice do nadomestila prav tako ne more uveljavljati delodajalec, če je nad njim uveden postopek stečaja.

Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo

Številni delodajalci opravljajo dejavnosti, ki jih lahko njihovi zaposleni dokaj nemoteno opravljajo navkljub nastanku krize (taki, ki so denimo zaposlene napotili, da delajo od doma).

Tudi njim je delodajalec namenil pomoč in sicer v obliki oprostitve prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ti delodajalci so oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in sicer v mesecu aprilu in maju 2020, prispevek namreč v tem primeru plačuje Republika Slovenija. Poudaril bi, da gre le za oprostitev prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne pa tudi drugih davkov in prispevkov (denimo za zdravstvo).

Delavcem, ki v kriznem obdobju delajo pa so delodajalci dolžni izplačati tudi posebni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen vseh davkov in prispevkov. Do kriznega dodatka so upravičeni vsi delavci, katerih zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače.  Delavci so upravičeni do kriznega dodatka za vsak mesec dela, dokler traja omenjeni ukrep. 

Izredna pomoč v obliki temeljnega dohodka

Ukrep izredne pomoči v obliki temeljnega dohodka je namenjen upravičencem, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti, ali pa jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.

Ukrep izredne pomoči v obliki temeljnega dohodka je namenjen upravičencem, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti, ali pa jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.

V to skupino spadajo samozaposleni,  ki opravljajo  dejavnost  in so  v obvezno zavarovanje vključeni na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev   za   obvezno   vključitev   v   obvezno   zavarovanje   tudi   na   kakšni   drugi zavarovalni podlagi (samostojni podjetniki), verski uslužbenci registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki imajo pravico  do  namenske  državne  finančne  pomoči  iz  državnega proračuna  za  pokritje  prispevkov  za  socialno  varnost, ter kmeti, ki so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 17. člena  ali  petega  odstavka  25.  člena  ZPIZ-2  in  ne  izpolnjujejo  pogojev  za  obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi.

Zgoraj omenjeni upravičenci so upravičeni do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 evrov za mesec marec in po 700 evrov za meseca april in maj , pod pogojem, da so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 pa do uveljavitve ZIUZEOP.

Tudi za to skupino velja, da do pomoči niso upravičeni tisti, ki ne plačujejo obveznih dajatev. 

Postopek za dodelitev izplačila mesečnega temeljnega dohodka

Če želi upravičenec pridobiti zgoraj omenjeno pomoč, mora preko informacijskega sistema FURS-a predložiti  izjavo,  s  katero  izjavlja,  da spada v kategorijo upravičencev do pridobitve temeljnega dohodka in, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno  zmanjšanem obsegu, pri čemer bistveno zmanjšan obseg dejavnosti pomeni vsaj 25 % zmanjšanje njegovih prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020, ali vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

FURS bo upravičencem, ki so vložili izjavo do 18. aprila 2020 za mesec marec nakazal mesečni temeljni  dohodek  25. aprila 2020.Tistim, ki bodo vložili izjavo od 19. aprila do 30. aprila 2020 za mesec marec ali april ali za marec  in  april  skupaj, pa bo nakazal sredstva do 10. maja 2020. Tisti upravičenec, ki bo vložil izjavo od 1. maja do 31. maja 2020 za mesec marec ali april ali maj ali dva ali tri od navedenih mesecev skupaj, pa bo prejel sredstva do 10. junija 2020.

Izjava upravičenca, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti, ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je sicer informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani FURS.

Do pomoči so upravičeni le tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ne bo dosežen, bo moral upravičenec vrniti celotno pomoč.

Pripravil: mag. Boštjan J. Turk


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.