Pravkar sprejeti Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) določa ugodnosti in obveznosti delodajalca kot so: povračilo stroškov nadomestila za delavce, ki so na čakanju na delo, oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki delajo, povračilo stroškov boleznin, izplačilo mesečnega kriznega dodatka 200 evrov na zaposlenega.
Navedeni ukrepi praviloma veljajo za vse delodajalce, razen za:
- neposredne ali posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
- delodajalce, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.
V skladu z 21. členom z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) ima delodajalec pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile. Pravico lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki izpolnjuje pogoje iz 22. člena ZIUZEOP in ki izjavi, da so delavci napoteni na čakanje na delo, ker jim delodajalec v času epidemije ne more zagotoviti dela in ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.
Pri uveljavljanju te pravice mora delodajalec dokazati ekonomski položaj. Tako so do pomoči upravičeni delodajalci:
- ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.
- niso poslovali v celotnem letu 2019, in so utrpeli vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.
V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč iz prejšnjega odstavka. V celoti pa bo moral prejeta sredstva vrniti tudi delodajalec, ki začne postopke likvidacije po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
V skladu z 28. členom ZIUZEOP se izplačano nadomestilo plače povrne v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca.
Prav tako so delodajalci, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020 za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile na podlagi šestega odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Navedeno ugodnost pa lahko koristi tudi delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, vendar pa lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
Delodajalec v skladu s 29. členom ZIUZEOP uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020, oziroma v 8 dneh od začetka veljavnosti ZIUZEOP (predvidoma do 18. aprila 2020), če je napotil zaposlene na čakanje na delo med 13. marcem 2020 in začetkom veljavnosti tega zakona. Pravico do povračila pa ne more uveljavljati delodajalec nad katerim je uveden postopek stečaja ali če ima na dan predložitve vloge neizpolnjene obveznosti do Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS).
Vlogi delodajalec priloži tudi dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, v primeru, ko delavec zaradi višje sile ne more opravljati dela, pa priloži izjavo ter dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami. V primeru, ko vlaga vlogo delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in ko lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, pa v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v roku osem dni s sklepom z obrazložitvijo izračuna ter rokom za izplačilo, ki je zakonsko določen na 10. dan v mesecu ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti iz sklepa ter mu ugotoviti vsa dokazila, v primeru nadzora na kraju samem pa tudi vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
V skladu z 31. členom ZIUZEOP mora delodajalec izplačevati delavcem neto nadomestilo plače in mu ne sme odrejati nadurnega dela. V kolikor delodajalec delavca pokliče nazaj na delo ali če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile, pa mora o tem obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z dnem prenehanja odsotnosti. V kolikor bo delodajalec kršil navedene obveznosti do zaposlenih, bo moral prejeta sredstva vrniti v trikratni višini.
ZIUZEOP omogoča tudi oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020 za zaposlene v delovnem razmerju, ki delajo in ki so vključeni v zavarovanje po 14. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). V skladu z 2. odstavkom 33. člena ZIUZEOP morajo delodajalci vsakemu od omenjenih zaposlenih, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačati mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Navedeni ukrepi pa ne veljajo za neposredne in posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.
Dodatna ugodnost je povračilo nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. V skladu s 56. členom ZIUZEOP se zavarovancem iz 28. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki imajo na dan uveljavitve ZIUZEOP pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v svoje breme ali v breme delodajalca, nadomestilo krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju OZZ) od uveljavitve ZIUZEOP do prenehanja razlogov za začasno zadržanost od dela s pravico do nadomestila iz OZZ, oziroma, do prenehanja razlogov za ukrepe iz tega zakona, vendar najdlje do 31. maja 2020. Pri tem je višina nadomestila v višini izplačila delavcu, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu v skladu s 137. členom ZDR-1.
Delodajalec vloži zahtevo iz prejšnjega odstavka v elektronski pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije najpozneje do 30. septembra 2020. Pri čemer se glede obračuna, izplačila in povračila nadomestila OZZ smiselno uporabljajo določbe ZZVZZ in na njegovi podlagi izdani akti, ki urejajo nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izplača delodajalcu nadomestilo OZZ v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za izplačilo nadomestila OZZ.
Prav tako pa 62. člen ZIUZEOP omogoča, da se obrokov predhodne akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju po uveljavitvi tega zakona do 31. maja 2020, ne plača.
V primeru, ko je od uveljavitve tega zakona prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020, mora delodajalec v skladu z 99. členom ZIUZEOP vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi. V kolikor pa delodajalec naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev, mora o tem obvestiti FURS in znesek prejete pomoči vrniti v roku 30 dni na podlagi ugotovitvene odločbe.
V skladu s kazenskimi določbami velja izpostaviti, da je s plačilom globe od 3.000 do 20.000 evrov (oz. z globo od 1.500 do 8.000 evrov, če zaposluje manj kot 10 ljudi) kaznovan delodajalec, ki:
- izplača nadomestila plače v nasprotju z 31. členom ZIUZEOP,
- v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile in ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje,
- ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora,
- ne obvesti FURS o naknadni ugotovitvi o neizpolnjevanju pogojev za upravičenja po tem zakonu.
Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
