c S
Stiske zaradi epidemije ne smejo biti izgovor za nasilje nad bližnjimi 08.04.2020 Družine so v času epidemije veliko časa skupaj, saj so šole zaprte, starši pa delajo od doma. V takšnih razmerah lahko hitro pride do konflikta. Še posebej so lahko razmere problematične v družinah, kjer je že tako prisotno nasilje. Stiske zaradi epidemije ne smejo biti izgovor za nasilje nad bližnjimi, opozarjajo v službah za pomoč.

Za verodostojne analize in primerjave podatkov o tem, ali so stiske zaradi epidemije še napele družinska razmerja in poslabšale stanje nasilja v družini, je še prezgodaj, pravijo pristojni. Nekatere nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s pomočjo žrtvam nasilja, pa vendarle že opažajo nekatere spremembe.

V Društvu za nenasilno komunikacijo so tako pojasnili, da imajo od razglasitve epidemije več klicev na pomoč, pri čemer pa gre večinoma za žrtve nasilja, ki so že vključene v njihove programe pomoči.

Številni klici se nanašajo na težave pri dogovarjanju o stikih z otroki, ki v tem času ne morejo potekati na enak način kot prej.

Kličejo jih tudi nove uporabnice, vendar v manjši meri od pričakovanj društva, kar pa jih hkrati skrbi. Vedo namreč, da je zaradi tesnega sobivanja več stisk, a žrtve nasilja veliko težje pokličejo, ker se ne morejo nikamor umakniti in neopazno opraviti klica, je v intervjuju izpostavila svetovalka pri društvu Tjaša Hrovat. "V času, ko je sobivanja več, so trenutki, ko žrtev lahko pokliče, redki ali jih sploh ni," je navedla.

Nekatere žrtve jim povejo tudi, da si v teh časih popolne negotovosti in nepredvidljivosti ne upajo ali ne predstavljajo, kako bi lahko načrtovale bolj dolgoročne korake za varno življenje.


Več je klicev sosedov

V Društvu SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja pa opažajo nekaj več klicev sosedov ali bližnjih. Ti skušajo pomagati, ker so opazili, da "nekaj ni v redu". Žrtve pošljejo sosedom tudi sms sporočilo, sosedi pa se za nasvet o ukrepanju potem obrnejo na društvo.

Stiske zaradi epidemije ne smejo biti izgovor za nasilje nad bližnjimi, je poudarila Maja Plaz iz tega društva. V društvu pozivajo ljudi, naj bodo pozorni na dogajanje pri sosedih in sorodnikih.

Izpostavila je tudi nasilje nad otroki in ljudmi z oviranostjo, ki so lahko ob dodatnih pritiskih zaradi 24-urnega bivanja skupaj hitro tarča nasilnega človeka.


Za pomoč na voljo več naslovov in številk

Na policiji sicer izpostavljajo splošno opozorilo, da se krog nasilja v družini nikoli ne prekine sam od sebe. Glede na to pozivajo žrtve, da najdejo notranjo moč, poiščejo pomoč in podajo prijavo na policijo. Njihova telefonska številka je 113.

V Društvu SOS telefon je pomoč na številki 080 11 55 na voljo vsak dan od 12. do 18. ure, na številki 031 699 333 pa ob delavnikih med 9. in 15. uro. Na razpolago je pomoč psihoterapevtke. Mogoče pa jim je tudi pisati na elektronski naslov drustvo-sos@drustvo-sos.si ali jim poslati sms sporočilo.

Do pomoči Društva za nenasilno komunikacijo pa je v Ljubljani mogoče priti na telefonskih številkah 01 4344 822 in 031 770 120 in po elektronskem naslovu info@drustvo-dnk.si, v enoti Koper pa na telefonskih številkah 05 6393 170 in 031 546 098 in po elektronskem naslovu dnk.koper@siol.net. Na voljo so vsak delavnik med 8. in 16. uro. Izven tega časa jim je mogoče pustiti sporočilo in poklicali bodo nazaj.


Pri preprečevanju konfliktov bi pomagalo več empatije

Strokovnjaki s področja družinskih odnosov navajajo, da smo v današnjem trenutku pred posebnim izzivom. Ne moremo namreč slediti splošno znanim nasvetom, naj gremo za boljše počutje v družbo in naj bomo čim več zunaj. Partnerska in družinska svetovalka Leonida Mrgole je povzela, da imamo zdaj zaprte "vse možne izhode, ki smo jih prej uporabljali zato, da smo lahko zbežali iz odnosov". Tako si moramo po njenih besedah odgovoriti na vprašanje, kako se na novo učiti določenih stvari.

Ljudem svetuje, naj se, ko se zbudijo, osredotočijo na to, da bodo bolj prijazni in potrpežljivi, da se bodo zavestno izogibali vsemu, kar ni povezovalno in ruši odnose, morebitne konflikte pa bodo rešili ali ustavili.

Tistim, ki tako ne želijo ravnati, pa lahko pomagamo le tako, da smo do njih empatični, "da torej razumemo njihov strah in jezo", meni. "Da rečemo: vem, da ti je težko, ker te situacije še nikoli ni bilo in je ne poznamo. Si predstavljam, da nimaš moči, da bi reagiral drugače," je predlagala.

Po njenih ugotovitvah taki ljudje, izčrpani in brezvoljni, ponavadi v občutku, da jih nekdo razume, lažje spet začnejo funkcionirati. Prav položaj, v katerem smo se znašli zaradi novega koronavirusa, nas uči empatije do teh oseb, ki so ponavadi "neskončno prestrašeni ljudje, ki ne vedo, pri čem so", je dejala.


Policija v prvem četrtletju ugotavlja porast družinskega nasilja za skoraj 25 odstotkov

V zadnjih 14 dneh marca, ko veljajo omejevalni protikoronski ukrepi, je ta rast sicer nižja, iz česar bi lahko sklepali, da spremenjene okoliščine ne prispevajo k družinskemu nasilju. A policija svari, da je ravno zaradi teh okoliščin morda manj prijav. Letos so do 31. marca zabeležili 415 kaznivih dejanj zoper zakonske partnerje, družino in otroke, lani v enakem obdobju pa 333. Nasilje je bilo večje tudi v času ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, ko je omejeno gibanje, zaprte so šole in vrtci, več je dela na domu. Med 16. in 31. marcem so tako zabeležili 67 tovrstnih dejanj, lani v tem času s 57. Relativno je ta porast torej bistveno manjši, kot medletna primerjava v obdobju pred tem.

Ljubljana, 07. aprila (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.