Mnenje:
Katere interventne ukrepe lahko uveljavljajo upravičenci, je (poleg izpolnjevanja drugih zakonskih pogojev) odvisno tudi od tega za kakšno strukturo gre pri upravičencu.
Pri družbah, ki imajo z družbenikom, ki je hkrati tudi direktor, sklenjeno delovno razmerje (in je direktor vključen v zavarovalno podlaga 001) tako pridejo v poštev ukrepi, ki urejajo začasno čakanje na delo doma, nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sile (npr. varstvo otrok zaradi zaprtja vrtcev / šol) ali ukrepi, ki jih je novo sprejeti ZIUZEOP predvidel za delujoče delodajalca in pri njih zaposlene delavce.
Torej, če je bil tudi direktor (in enako velja za prokurista, ki je v delovnem razmerju) poslan na začasno čakanje na delo domov, potem bo lahko na podlagi ZIUZEOP od 13. 3. 20120 dalje (torej za nazaj) uveljavljal interventni ukrep povezan z začasnim čakanjem na delo doma. Ta ukrep, ob predpostavki, da so zanj izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji, predvideva:
- oprostitev plačila vse prispevkov za socialno varnost, kar bo delodajalec lahko uveljavljal direktno preko oddanih REK obrazcev ob izplačilu plače in
- zahtevek za povračilo stroška nadomestila plače za čas začasnega čakanja na delo doma, ki ga bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije v roku 8 dni po uveljavitvi ZIUZEOP oz. v roku 8 dni po uvedi začasnega čakanja na delo doma.
- Če gre za vodilne osebe v družbi, ki vseeno določen del časa poslujejo, je smiselno čakanje na delo doma odrediti na način, da se določi, da npr. direktor / prokurist dela npr. en dan v tednu, da uredi redne obvezne zadeve. Kombiniranje rednega dela z ukrepom začasnega čakanja na delo doma je torej mogoče in dovoljeno, vendar pa je oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost ter možnost zahtevati povračilo nadomestila plače od države vezan samo na čas, ko delavec ne dela, ker doma čaka na delo. Za čas opravljanja dela, pa govorimo o redni plači, za katero ta dva ukrepa nista predvidena.
- Za obdobje april in maj 2020 ZIUZEOP predvideva, da bodo delujoči delodajalci za delavce, ki delajo, oproščeni plačila prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (tako na bruto kot iz bruto plače). V tem obdobju bo torej določen ukrep veljal tudi za delujoče delodajalce in delavce.
Če pa gre za direktorja, ki je v zavarovanje vključen na zavarovalni podlagi 040, pa bo na podlagi ZIUZEOP, lahko uveljavljal enake ukrepe kot samozaposleni:
- možnost pridobitve mesečnega temeljnega dohodka za marec, april in maj, če bo zanj seveda izpolnjeval pogoje,
- pravico do oprostitve plačila vseh prispevkov za obdobje april in maj 2020, zopet, če bo za to izpolnjeval zakonske pogoje,
- uzakonjena pa je tudi oprostitev plačila akontacij dohodnine, ki dospejo v plačilo v času veljave ukrepov (obroki za april in maj 2020).
****
SPREMEMBA POJASNILA:
"Pri čakanju na delo doma in možnosti uveljavljanja interventnega ukrepa, opozarjam, da je v primerih »kombiniranja« čakanja na delo z rednim delom (npr. delavca napotite na čakanje na delo, nato pa ga za 3 dni pokličete nazaj) pomembno, da imate obdobje čakanja na delo doma pokrito z ustrezno vlogo in na njeni podlagi izdanim sklepom Zavoda za zaposlovanje – bodisi z ustrezno vlogo za daljše časovno obdobje bodisi vsakokrat z novo vlogo.
Zavod za zaposlovanje je podal pojasnilo, da se bo čakanje na delo prekinilo, če delavca pozovete nazaj na delo za več kot 7 zaporednih dni v tekočem mesecu ali (in tega iz zakonskega besedila ni moč razbrati) če ga v tekočem mesecu pozovete drugič. To pomeni, da če bi ga potem ponovno napotili na čakanje na delo doma (npr. čez 5 dni), da bi zanj morali vložiti novo vlogo pri Zavodu za zaposlovanje.
Zavod za zaposlovanje pa je podal pojasnilo, da kombiniranje dela in čakanja na delo doma v enem dnevu (npr. 2 ur dela, 6 ur čaka na delo doma) ne bo mogoče.
Zavod za zaposlovanje je tudi podal pojasnilo, da se trenutno vloge ne oddajajo (se počaka do uveljavitve ZIUZEOP), morebitne priloge / dopolnitve k že oddanim vlogam po ZIUPPP, pa lahko pošljete na gpzrsz@ess.gov.si Na ta naslov naj bi se javljale tudi spremembe pri napotitvi na čakanje na delo doma.
Zavod je podal pojasnilo, da če bo delavec delal do 7 zaporednih dni v tekočem mesecu to ne šteje z prekinitev čakanja na delo doma, poleg tega pa bodo delodajalci tudi v tem času (do 7 zaporedni dni v tekočem mesecu) upravičeni do povračila nadomestila plače (torej tudi če delavec dela). O tem, da ste delavca pozvali nazaj na delo, morate Zavod obvestiti.
Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
