Z interventnim zakonom do nadomestila za čakanje delavcev na delo in odloga plačila socialnih prispevkov za samozaposlene

V skladu z 2. členom ZIUPPP pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba, ustanovljena po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), zadruga ali fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki:

1. ugotavlja bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic epidemije, zaradi česar je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela (najmanj 30 %) zaposlenih;
2. se zaveže ohraniti delovna mesta zaposlenih na začasnem čakanju na delo najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo;
3. redno izpolnjuje in je izpolnjevala obveznosti do davčnega organa po Zakonu o finančni upravi (ZFU), tako z vidika predložitve obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let kot tudi iz vidika poravnave dolgov, ki na dan oddaje vloge niso višji kot 50 evrov;
4. je tudi v zadnjih treh mesecih pred napotitvijo na začasno čakanje na delo redno izplačevala plače oziroma prispevke;
5. nima obveznosti po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Pri tem se predvideva, da delodajalec pred napotitvijo in v času začasnega čakanja na delo po ZIUPPP še ni odpovedal pogodbe o zaposlitvi zaposlenim iz poslovnega razloga, niti ne more uveljavljati pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač za zaposlene, ki jim že teče odpovedni rok iz katerega koli razloga odpovedi. Prav tako pa ZIUPPP določa tudi obveznost, da se pred napotitvijo zaposlenih na čakanje delodajalec posvetuje s sindikatom ali svetom delavcev, v kolikor jih nima, pa pred sprejetjem odločitve obvesti delavce na običajen način.

Če delodajalec zaposluje le enega delavca, se šteje, da izpolnjuje zakonski pogoj pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavca, če ugotovi, da iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu, kar pomeni, da delno povračila izplačanih nadomestil plač lahko uveljavljajo tudi samostojni podjetniki z vsaj enim zaposlenim.

Pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače pa ne more uveljavljati delodajalec, kjer imajo zaposleni napoteni na začasno čakanje na delo po ZIUPPP, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur ter se presežek ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna. Razen, če delodajalec ugotovi, da presežka ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa ne more izravnati.

V skladu s 7. členom ZIUPPP delodajalec lahko uveljavi pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače enkrat in največ za tri mesece z vlogo, ki jo vloži v elektronski ali pisni obliki pri Zavodu Republike Slovenije (v nadaljevanju Zavod) za zaposlovanje v 8 dneh:

• od uveljavitve ZIUPPP, če izpolnjuje pogoje in je zaposlene že napotil na čakanje pred uveljavitvijo tega zakona. V tem primeru se delno povračilo nadomestila plače izplačuje za čas začasnega čakanja na delo po uveljavitvi tega zakona, ali
• od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30. septembra 2020 (tudi za zaposlene katerim je odrejena karantena).

V kolikor delodajalec uveljavlja pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače za delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela po pogodbi o zaposlitvi niti z delom doma, pa vlogi delodajalec priloži kopijo odločbe Ministrstva za zdravje, in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.

Pri predložitvi vloge delodajalec v skladu s 4. členom ZIUPPP izpostavi:

• vzroke za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic epidemije, zaradi česar je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in upoštevaje določbe ZDR-1 ,
• število delavcev, ki jim delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela,
• oceno poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest.

Delodajalec delavcu pisno odredi napotitev na začasno čakanje na delo, v katerem opredeli čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva zaposlenemu, da se predčasno vrne na delo ter višino nadomestila plače.

Zaposleni, napoteni na začasno čakanje na delo, v skladu s 5. členom ZIUPPP namreč ohranijo vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki zajemajo tudi:

• pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z 138. členom ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga – torej v višini 80 odstotkov povprečne osnovne bruto plače zadnjih treh mesecev, razen če se z delodajalcem ne dogovori za koriščenje letnega dopusta v času začasnega čakanja na delo;
• obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo.

Za zaposlene, ki jim je odrejena karantene veljajo iste določbe višine nadomestila plače kot za zaposlene napotene na začasno čakanje na delo, izjema od navedenega pa so zaposleni, ki so upravičeni do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, katerim se za čas uveljavlja pravic nadomestilo plače v tem času ne izplačuje oz. se izplačuje sorazmerno, če zaposleni dela krajši delovni čas na podlagi omenjenih predpisov.

Zavod odloči o vlogi po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in z delodajalcem sklene pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti, predvsem pa višina delnega povračila nadomestil plače, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.

V skladu z 8. členom ZIUPPP krije Republika Slovenije 40 % nadomestila plače zaposlenim na začasnem čakanju na delo oziroma največ v višini najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po Zakonu o trgu dela (ZUTD), za zaposlene z odrejeno karanteno pa znesek povrne v celoti. Zavod delno povračilo nadomestila plače izplačuje delodajalcu mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer zadnji dan meseca, ki sledi mesecu dejanskega izplačila nadomestila plače.

Pri tem velja izpostaviti, da bo delodajalec prejeta sredstva moral vrniti, če bo kršil katero izmed določb 9. člena ZIUPPP, oziroma če bo v času prejemanja nadomestila za zaposlene na začasnem čakanju ali v karanteni:

• začel postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedal pogodbo o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov,
• odredil nadurno delo zaposlenim na začasnem čakanju na delo,
• ne bo obvestil Zavod v kolikor bo zaposlenega pozval, da se vrne na delo, ali ga na začasnem čakanju na delo nadomestil z drugim zaposlenim,
• začel postopek likvidacije po ZGD-1 v obdobju prejemanja sredstev ali v obdobju po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

V skladu s 15. členom ZIUPPP mora delodajalec omogočati celovit nadzor Zavoda in Inšpektorata RS za delo nad izvajanjem pogodbenih obveznosti. Pri tem kazenske določbe določajo plačilo globe od 3.000 do 20.000 evrov za delodajalca, ki izplača nadomestila plače v nasprotju z določbami ZIUPPP, stori prekršek po 9. členu ZIUPPP ali če ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora. ZIUPPP pa omogoča izrek globe tudi v znesku, ki je višji od najvišje predpisane globe v hitrem postopku.

ZIUPPP pa je določil tudi odlog plačila socialnih prispevkov, do katerega je v skladu z 12. členom ZIUPPP upravičena samozaposlena oseba, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja katerokoli pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, ne glede na pravno organizacijsko obliko izvajanja dejavnosti, na podlagi katere je polno zavarovana in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi ter nima drugih zaposlenih, kar pomeni, da do odloga plačila prispevkov niso upravičeni popoldanski samostojni podjetniki (s.p.) in upokojenci z s.p. ter samostojni podjetniki z zaposlenimi, za katere lahko s.p. uveljavlja pravico do nadomestila za začasno čakanje na delo. Koriščenje obeh pravici po ZIUPPP se namreč izključuje.

Do odloga plačila prispevkov pa ni upravičen upravičenec, ki do dneva uveljavitve ZIUPPP t.j. 29. marec 2020, ni vpisan v Poslovni register Republike Slovenije, oziroma če je do dneva uveljavitve začel s postopkom prenehanja opravljanja dejavnosti, če ne izpolnjuje obveznosti do davčnega organa, oziroma, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan 28. februar 2020 znaša 50 evrov ali več in teh obveznosti z dne 28. februarja 2020, višjih od 50 evrov, ni poravnal do 6. aprila 2020.

ZIUPPP omogoča odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo meseca aprila, maja in junija 2020, plačati pa jih bo treba najkasneje do 31. marca 2022 in sicer v enkratnem znesku ali obročno. V kolikor pa odloženi prispevki ne bodo plačani do zakonskega roka, pa bodo od tega roka dalje tekle zamudne obresti po določbam Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).

Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.