Državni zbor je 20.03.2020 zjutraj sprejel predloge interventnih zakonov, ki naj bi pomagali blažiti negativne učinke posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na področju davkov, letnih poročil, prispevkov in nadomestil.
Gre za naslednje zakone:
Predvideno je, da bodo zakoni objavljeni v Uradnem listu dne 28.03.2020 in da se bodo začeli uporabljati naslednji dan po objavi.
Čeprav se besedilo sprejetih ukrepov bere kot koristno in smiselno, pa prinaša nekaj administrativnih pasti, ki v postopku sprejemanja niso bile izpostavljene, niti se jih večina zavezancev sploh ne zaveda.
Še posebej opozarjam na sledeče:
1.) Zamik roka za oddajo davčnega obračuna (DDPO in dohodnina iz dejavnosti) iz konca marca 2020 na konec maja 2020 bo res časovno olajšal pripravo obračunov, vendar pa to ne pomeni, da zavezancem ne bo treba doplačati premalo plačanih akontacij za obdobja od januarja 2020 do maja 2020. Zavezanci, ki so v letu 2019 izkazali višji dobiček, kot v letu 2018, bodo torej morali po oddaji obračuna začeti plačevati višje akontacije dohodnine, hkrati pa v 30 dneh po oddaji obračuna doplačati še znesek premalo plačanih akontacij za obdobje štirih mesecev iz začetka leta 2020 (in ne zgolj dveh, kot je to veljalo do sedaj). Za to obvezno doplačilo ni predviden noben poseben odlog, finančno breme pa zna biti za zavezance precejšnje, še posebej upoštevaje dejstvo, da se bodo poslovanje in finančni tokovi od marca 2020 dalje praktično ustavili.
2.) Ker je 31.05.2020 nedelja, je dejanski rok za oddajo davčni obračunov in letnih poročil šele prvi naslednji delovni dan – torej 01.06.2020.
3.) Zamik roka za oddajo obračunov velja le za redne davčne obračune, ne pa tudi za izredne obračune (npr. obračuni ob statusnih spremembah, ob prenehanju, ob začetku insolventnih postopkov).
4.) Na področju DDV ni nobenih sprememb ali novosti. Tako oddajo obračunov, kot tudi plačilo DDV, je treba izvesti v rednih rokih. Imajo pa zavezanci možnost zaprositi za odlog ali obročno plačilo davka po splošnih predpisih (ZDavP-2) ob sklicevanju na izredne gospodarske okoliščine.
5.) Vloga za spremembo predhodnih akontacij DDPO ali akontacij dohodnine iz dejavnosti se lahko odda zgolj za spremembo akontacij tekočega leta. Torej jo je mogoče zahtevati šele po oddaji rednega obračuna za preteklo leto. Glede na dejstvo, da se rok za oddajo rednega obračuna podaljšuje za dva meseca (t.j. do konca maja 2020), tudi vloge za znižanje akontacij pred tem datumom ne bo mogoče oddati – razen če bodo zavezanci sami oddali davčni obračun pred rokom. Pa tudi tukaj je treba upoštevati, da mora zavezanec vložiti zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka predhodne akontacije, FURS pa ima 15 dni časa za odločitev o zadevi. Povedano zelo plastično – če boste čakali z oddajo obračuna do 01.06.2020 in zahtevo za znižanje akontacije vložili dne 02.06.2020, bo prvi obrok akontacije, v kateri vam lahko upoštevajo znižanje, šele obrok za mesec julij, ki dospe v plačilo 31.07.2020 in ga je treba plačati 10.08.2020. Če z oddajo obračuna čakate do 01.06.2020, boste dejansko znižanje akontacij uspeli doseči le za 6 mesecev v letu 2020 (julij - december) oz. si boste denarni tok optimizirali le za 5 mesecev leta 2020 (avgust-december).
6.) Vloga za znižanje predhodnih akontacij ni nek nov ukrep. Gre za institut, ki je v 299. in 371. členu ZDavP-2 predviden že od leta 2007, že pred tem pa je obstajal tudi v ZDavP-1. Po interventnem zakonu se zgolj poenostavlja oz. znižuje število prilog, ki jih je treba priložiti vlogi. Vložitev vloge za znižanje tudi še ne pomeni, da bo znižanje akontacij zagotovljeno. Končna odločitev o znižanju akontacija bo še vedno v pristojnosti FURS. Nikjer ni predpisano, da bi moral FURS takšni vlogi tudi obvezno ugoditi.
7.) Določitev nove zavarovalne osnove za samostojne podjetnike se določi za prvi mesec po oddanem davčnem obračunu. A ker se sedaj rok za predložitev obračuna zamika za dva meseca, se tudi zavarovalna osnova določi najpozneje za mesec junij (in ne več za april). Za podjetnike, ki so imeli v letu 2019 dobiček višji, kot v letu 2018, in se jim bo zato zavarovalna osnova zvišala, je to ugodno, saj jim za dva meseca (april in maj) ne bo treba plačati višjih prispevkov. Za tiste, ki bi se jim bi zavarovalna osnova znižala, pa je priporočljivo čim prej oddati davčni obračun – in posledično čim prej začeti plačevati prispevke od nižje zavarovalne osnove.
8.) Odlog prispevkov za socialno varnost samozaposlenih velja le za samostojne podjetnike, ki (i) ne izpolnjuje jo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi in (ii) nimajo zaposlenih. Če delujete kot s.p. in imate zaposlene delavce, za vas ta ukrep ne velja! Za svoje zaposlene boste sicer najverjetneje lahko uveljavljali katero od možnosti povračila izplačanih nadomestil, zase (ki ste zavarovani kot s.p. in niste v rednem delovnem razmerju), pa ne morete doseči niti odloga plačila prispevkov, niti povračila.
9.) Odlog prispevkov za socialno varnost samozaposlenih tudi ne velja za s.p.-je, ki so kot samozaposleni zavarovani za krajši delovni čas zaradi starševstva ali zaradi zdravstvenih razlogov. Kriterij za odlog prispevkov je namreč ta, da s.p. ne ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje po nobeni drugi zavarovalni podlagi, kot po 15. členu ZPIZ-2. Takšni podjetniki pa so delno zavarovani po 15. členu ZPIZ-2 (samozaposlene osebe), delno pa po 19. členu ZPIZ-2 (podlage v drugih predpisih) in zato ne izpolnjujejo pogojev za odlog plačila prispevkov za tri mesece.
10.) Prav tako odlog prispevkov za socialno varnost samozaposlenih ne velja za »popoldanske« s.p.-je ali za delne s.p.-je (t.j. osebe, ki so v rednem delovnem razmerju za manj kot 40 ur na teden, za preostali del pa si prispevke do polne osnove plačujejo kot s.p.-ji).
11.) Tudi če ste kot samozaposleni upravičeni do odloga prispevkov za socialno varnost, pa ne pozabite, da gre le za odlog in ne za odpis. Te prispevke bo vseeno treba plačati – bodisi do 31.03.2022, bodisi ob prenehanju opravljanja dejavnosti.
12.) Pri izplačevanju nadomestil plače zaposlenim ne pozabite, da četrti odstavek 144. člena ZPIZ-2 določa najnižjo osnovo za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače. Ta znesek se v letu 2020 izračuna kot 58% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji preteklem letu, preračunane na mesec, in trenutno znaša 1.017,23 EUR (58% od 1.753,84 EUR). Če boste torej polno zaposlenemu izplačali nadomestilo, ki ne dosega 1.017,23 EUR, boste morali njegove prispevke za socialno varnost še vedno obračunati in plačati od osnove 1.017,23 EUR.
13.) In morda še najpomembnejše – čeprav Interventni zakon o začasnih ukrepih na področju sodstva in uprave (ZZUSUDJZ) določa, da v času trajanja izrednih ukrepov, ne tečejo procesni in materialni roki, zadržanje teka rokov ne bo veljalo za večino davčnih postopkov. Po tolmačenju FURS se namreč odmera davkov šteje za nujno upravno zadevo, zato ZZUSUDJZ na postopke redne odmere davkov nima vpliva. Redne odmere davkov bo FURS še vedno izvajal nemoteno in tudi plačilo davka po takšnih odmernih odločbah bo moral zavezanec plačati v roku (ter morebitno pravno sredstvo prav tako vložiti v roku iz odmerne odločbe). Enako velja tudi za davčne napovedi in obračune ter za odmero in plačevanje davka po njih. ZZUSUDJZ bo torej vplival le na nenujne davčne zadeve, kar pa so praviloma le naknadne kontrole in inšpekcije.
Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
Avtor: mag. Ivan Kranjec,
odvetnik, davčni svetovalec
višji predavatelj za davčno pravo na Fakulteti za management in pravo v Ljubljani (MLC)
Objavljeno, 20. 3. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
