Prispevki za čakajoče na delo vsaj do konca maja v breme države
Z namenom ohranja delovnih mest bo v času epidemije novega koronavirusa namesto delodajalcev vse prispevke vseh zaposlenih na čakanju prevzela država, vse pravice zavarovancev pa se ohranijo. Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje pa bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.
Ukrep naj bi za zdaj veljal do 31. maja. Če se razmere do tedaj ne bodo spremenile, ga lahko Vlada še podaljša.
Izplačilo dodatka za nevarno delo oz. za dodatne obremenitve
Zaposlenim v kritičnih dejavnostih je za čas epidemije je Vlada obljubila izplačilo dodatka za nevarno delo oz. za dodatne obremenitve. Ta se bo lahko gibal od 10 do 200 odstotkov osnovne plače. Delodajalce v zasebnem sektorju so pozvali, naj uvedejo podoben sistem nagrajevanja ljudi, ki delajo v sedanjih razmerah, država pa bo te izdatke v največji možni meri vračala, ko bodo znani podatki o njihovi višini.
Samozaposleni (popoldanski s.p. izključeni)
Samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače (cca. 490 evrov). Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi samozaposleni, ki s posebno izjavo razglasijo prizadetost zaradi krize. Podjetnik bo moral podati izjavo v elektronski obliki, v kateri bo opisal svoje stanje. Izjava bo javno objavljena ter se bo lahko preverjala s strani državnih organov.
Prispevke za prizadete samozaposlene bo v tem času tako v pokojninsko kot zdravstveno blagajno nakazovala država, njihove pravice pa se bodo ohranile. Plačilo akontacije dohodnine ter DDPO se odloži.
Do predlaganega ukrepa ne bo upravičen samozaposleni, če ima neporavnane obveznosti, ki so zapadle v plačilo do 28. 2. 2020, višje kot 50 evrov in jih ne bo poravnal do 6. 4. 2020. To pomeni, da upravičenec, ki ima še vedno odprte obveznosti, ki so zapadle do 28. 2. 2020, lahko le-te poravna do 6. 4. 2020 in mu bo avtomatsko brez vloge odobren odlog plačila prispevkov po tem zakonu. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki.
Izboljšanje socialnega položaja
Vlada je na nočni seji določila tudi ukrepe za izboljšanje socialnega položaja ljudi. Javnih storitev, ki se v tem času ne izvajajo, ne bo treba plačati. Status tistih, ki ne delajo zaradi višje sile, denimo varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju. Delavci, ki bodo v času epidemije izgubili službo, bodo od prvega dne dalje avtomatično upravičeni do nadomestila za brezposelnost.
Solidarnostni dodatek za upokojence
Za upokojence z najnižjimi pokojninami je predvideno izplačilo solidarnostnega dodatka zaradi posledic koronavirusa. Ukrep bo veljal za upokojence z najnižjimi pokojninami v višini do 700 evrov. Dodatek v višini od 130 do 300 evrov bo izplačan 15. aprila.
Sredstva Evropskega socialnega sklada za razvoj cepiva
Znanstveno-raziskovalnim institucijam bodo tudi prek sredstev Evropskega socialnega sklada skušali pomagati pri projektih razvoja cepiva proti koronavirusu, zdravil za lajšanje posledic bolezni in zaščitne opreme.
Sejnine, denarna nadomestila in funkcionarske plače nižje za 30 odstotkov
Vse sejnine in denarna nadomestila nadzornikom družb v neposredni ali posredni državni lasti se bodo za čas krize zmanjšali za 30 odstotkov, prav tako se bodo za 30 odstotkov za ta čas zmanjšale vse funkcionarske plače na državni ravni. Izjema pri tem je po odločitvi ustavnega sodišča sodna veja oblasti, je pa to premier pozval, naj se takšnemu deležu plač odpove sama. To znižanje seveda ne bi veljalo za tiste, ki v teh razmerah delajo, ti bi morali biti deležni dodatnega nagrajevanja, je dodal.
Ukrepi za podjetja (zavodi, društva in zbornice so izključene)
Za ohranitev delovanja podjetij je med drugim predvideno, da bo država za delavce v zaseben sektorju, ki trenutno delajo, za čas krize krila prispevke za pokojninsko zavarovanje, in sicer tako prispevke delavca kot delodajalca. Pravice iz strani zavarovanja ostajajo takšne kot so.
Vlada je napovedal t.i. finančni top - garancijsko shemo in odkup terjatev podjetij. Kot pojasnjujejo, to pomeni, da bo lahko podjetje terjatve, za katere obstaja možnost, da ne bodo poplačane, prodalo državni instituciji. Katera bo to, še niso opredelili. Zamrzne se uveljavljanje kazni za morebitne zamude dobav pri poslovanju z državo. Pri tem se plačilni roki države skrajšajo na 8 dni. Za podjetja se tudi zamrzne plačilo davka DDPO in akontacija DDPO, ukrep pa velja do januarja 2021.
Z ukrepi se zelo mudi, ker se bo plačilna disciplina slabšala, s tem pa lahko pride do verižne nelikvidnosti v gospodarstvu, kot je bil primer med zadnjo krizo. Zato naj bi bil v naslednjih tednih najverjetneje pripravljen nov paket, v katerem bo poudarek na zagotavljanju likvidnosti podjetjem.
Že v tem megazakonu pa je predvidena tudi zamrznitev plačil akontacije davka od dohodka pravnih oseb in davka od dohodka iz dejavnosti. Poleg tega se bo rok za plačila iz javnih sredstev zasebnim dobaviteljem iz skrajšal na osem dni.
Ukrepi iz zakona so vredni okoli dve milijardi evrov.
Vlada poudarja, da bo država zagotovila toliko sredstev, kot bo treba. Temeljni namen je, da zamrznejo obstoječe stanje v Sloveniji na način, da ohranijo ljudi, delovna mesta, potenciale v gospodarstvu, znanosti in raziskovanju, kulturi in družbi nasploh, da bodo lahko kolikor toliko normalno funkcionirali potem, ko bo nevarnost epidemije uspešno premagana, so še poudarili.
Priprava smernic za drugi megazakon
Vlada je že začela pripravo smernic za drugi podoben megazakon, v katerega bodo skušali vključiti še druga priporočila in predloge, ki so jih prejeli od številnih posameznikov, združenj, sindikatov in drugih in jih je treba še proučiti, so napovedali.
Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
