Pred kratkim pa so se prvi primeri okuženih z novim koronavirusom pojavili tudi pri nas, kar je pripeljalo do seveda upravičene skrbi delodajalcev v smeri ukrepanja izognitve koronavirusa pri njihovih zaposlenih in precejšnje skrbi za zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev ter preprečevanja širitve le tega na samo poslovanje v družbi.
V konkretnem primeru ima delodajalec možnost odrediti drugo vrsto in oziroma ali kraj opravljanja dela brez soglasja delavca, a le za čas trajanja izjemnih okoliščin. Lahko pa se delodajalci obrnejo tudi na delovnopravni institut delo od doma, pri čemer pa je seveda potrebno soglasje obeh pogodbenih strank.
Opravljanje dela na podlagi 33. člena ZDR-1
Na podlagi 33. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) je delavec dolžan vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Delavec mora prav tako upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kot to izhaja iz prvega odstavka 34. člena ZDR-1. Temeljna obveznost delodajalca je, da mora delodajalec delavcu zagotavljati delo, za katero sta se dogovorila v pogodbi o zaposlitvi in mu pri tem nuditi in zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko delavec nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti in mu omogočiti prost dostop do poslovnih prostorov.[1]
Ob tem bi na kratko omenila še 49. člen ZDR-1, ki določa, da se pogodba o zaposlitvi lahko spremeni, če se tekom trajanja delovnega razmerja bistveno spremenijo okoliščine, ki so obstajale ob podpisu pogodbe o zaposlitvi. Spremembo oziroma sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi namreč lahko predlaga katera koli stranka. Pogodba o zaposlitvi se v konkretnem primeru lahko spremeni zgolj, če na to pristane tudi nasprotna stranka. To pomeni, da enostransko, neodvisno od volje druge stranke, ni možno doseči spremembe pogodbe o zaposlitvi. Ob tem velja poudariti, da ZDR-1 naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela ter kraj opravljanja dela iz 31. člena ZDR-1 šteje za tako pomembne okoliščine, da je v primeru spremembe teh okoliščin potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi.
Kot že navedeno, je delavec na podlagi prvega odstavka 33. člena ZDR-1 dolžan vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Do spremembe delovnega mesta pa lahko pride le na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi. Ker gre za dvostransko pogodbeno razmerje, ne more delodajalec enostransko spreminjati določila pogodbe (na primer delavca razporediti na drugo delovno mesto), ampak to lahko stori le v primeru, če se s tem strinja tudi delavec.
Daje pa tretji odstavek 33. člena možnost, da lahko delodajalec z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela v primerih začasno povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu oziroma vrsti dela pri delodajalcu, začasno zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, ki ga opravlja, in nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Drugače povedano to pomeni, da med trajanjem delovnega razmerja lahko nastopijo okoliščine, zaradi katerih bi bilo začasno potrebno, da delavec opravlja drugo delo in ne le tisto, ki ga ima določenega v pogodbi o zaposliti. Ta člen namreč delodajalcem omogoča večjo notranjo prožnost, za katere ne velja nobena kolektivna pogodba oziroma če jim nobena kolektivna pogodba ne zagotavlja te možnosti odreditve drugega dela. Sicer novejše kolektivne pogodbe dejavnosti praviloma vsebujejo določbo o začasnem opravljanju drugega dela in pri tem določajo dopustne razloge za odrejanje drugega dela, časovno omejitev takšnega dela, plačo, ki pripada delavcu v tem času, in druge pravice in obveznosti ter pogoje za tako delo.
Po 33. členu ZDR-1 tako ne gre za tipično dvostransko pogodbeno razmerje, ampak predstavlja izjemo, za katero veljajo določeni pogoji in sicer pri tem je natančno določen namena odreditve drugega dela in razlogi, ko je to sploh dopustno. Kot namen[2] odreditve drugega dela določa ZDR-1 ohranitev zaposlitve oziroma zagotovitev nemotenega poteka delovnega procesa, medtem ko med razloge[3] prišteva začasno povečan obseg dela na drugem delovnem mestu oziroma pri drugi vrsti dela, začasno zmanjšanje obsega dela na delavčevem delovnem mestu oziroma v okviru njegove vrste dela in nadomeščanje začasno odsotnega delavca.[4]
V nadaljevanju in sicer v četrtem odstavku 33. člena ZDR-1 zakon izrecno določa kaj spada med ustrezno delo, da se zadosti pogojem začasne odreditve drugega ustreznega dela. Pri tem določa, da je ustrezno delo tisto delo za katerega delavec izpolnjuje pogoje in za katerega se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.
Posebej pa določbe ZDR-1 opredeljuje možnost manjšega delodajalca, ki lahko delavcu pisno odredi tudi začasno opravljanje drugega primernega dela. Primerno delo je delo, za katerega se zahteva enaka vrsta in največ ena raven nižja izobrazba kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.[5]
Ob navedenem členu poudarjam, da lahko delodajalec enostransko odredi drugo delo le, če poseben zakon ali kolektivna pogodba ne določata drugače.[6] V vseh drugih primerih začasne ali trajne potrebe po opravljanju drugega dela mora delodajalec v podpis delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
Na Kitajskem so decembra 2019 zaznali več primerov pljučnic. Pri bolnikih so tako izključili številne običajne povzročitelje pljučnic ter potrdili okužbo z novim koronavirusom. Tako na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (v nadaljevanju: NIJZ) ves čas spremljajo dogajanje v zvezi z izbruhom koronavirusa. Veliko informacij pa vsakodnevno zasledimo tudi v domačih medijih.
Obveznost opravljanja drugega dela zaradi izjemnih okoliščin (169. člen ZDR-1)
Iz 169. člena ZDR-1 izhaja, da v primerih naravnihali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine. Iz tega člena izhaja obveznost delavca, da opravlja drugo delo oziroma na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin na podlagi enostranske odredbe delodajalca, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca. V konkretnem primeru se tako lahko vrsta in oziroma ali kraj opravljanja dela (v konkretnem primeru tudi delo na domu), določenega s pogodbo o zaposlitvi začasno spremenita tudi brez soglasja delavca vendar le, dokler trajajo take okoliščine.
V skladu z določbami Zakona o varnosti in zdravja pri delu (v nadaljevanju: ZVZD-1) je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi, kot to izhaja iz prvega odstavka 5. člena ZVZD-1.
Delo na domu na podlagi določb od 68. člena do 72. člena ZDR-1
Pri tej obliki dela, gre za fleksibilno obliko zaposlitve, pri čemer delavec opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven prostora delodajalca na podlagi 69. člena ZDR-1. Pri tej obliki zaposlitve delodajalec delavcu ne more enostransko odrediti dela na domu, lahko pa mu glede na spremenjene okoliščine ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za delo na domu, ki velja pod pogojem, da se delavec z njo strinja. Kot delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca.[7]Pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu, se uredijo med delodajalcem in delavcem s pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu.[8]S pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu pogodbeni stranki uredita pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od narave dela na domu. Izrecno je na podlagi 70. člena ZDR-1 določeno, da ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu, pri čemer se višina nadomestila določi s pogodbo o zaposlitvi. Po določbah ZVZD-1 je delodajalec prav tako dolžan zagotoviti varne in zdrave razmere za delo ne glede na kraj, kjer delavec opravlja delo.
Delodajalec je prav tako dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti tudi inšpektorat za delo.[9]Inšpektor za delo lahko delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, ki se ne smejo opravljati kot delo na domu, kar tako določa zakon ali drug predpis.[10]
Kdo krije stroške odsotnosti, če je zaposleni napoten v karanteno in kako je s preventivnim delom od doma?
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) je sporočilo, da so zaposleni, ki se po odredbi zdravnika znajdejo v karanteni, upravičeni do bolniškega nadomestila in gre v breme ZZZS. V primeru razglasitve epidemije[11]ali drugačnih izrednih razmer, pa bi več stroškov krila država.[12]
Odsotnost z dela zbolele osebe
V kolikor lečeči zdravnik odredi oboleli osebi izolacijo, imajo zavarovanci pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela od prvega dne dalje v breme ZZZS v višini 90% od osnove. Bolniški list taki osebi izda osebni zdravnik, pri čemer se kot razlog določi »izolacija«, ki se lahko izvaja v bolnišnici ali doma.
V vseh drugih primerih bolezni, ko ne gre za izolacijo, pa imajo zavarovanci na podlagi ugotovitve osebnega zdravnika ali zdravstvene komisije ZZZS pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi zdravstvenih razlogov v breme delodajalca ali ZZZS.
Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
Na podlagi četrtega odstavka 137. člena ZDR-1 je določeno, da če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
Odsotnost z dela zdrave osebe
Za vse ostale osebe, ki so zdrave, niso potrebni posebni ukrepi in se lahko normalno vključijo v delovni proces in ne rabijo izolacije. Prav tako nimajo pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov, lahko pa odsotnost z dela taka oseba ureja z delodajalcem v skladu z določbami ZDR-1. V kolikor je delodajalec dal delavcu, ki je zdrav, navodilo, da ostane doma, je delavec upravičen do nadomestila v breme delodajalca v polni višini plače.
Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja
[1] Kot to določa 43. člen ZDR-1.
[2] Kot prvi pogoj.
[3] Kot drugi pogoj.
[4] Kot to izhaja iz tretjega odstavka 33. člena ZDR-1.
[5] Kot to izhaja iz petega odstavka 33. člena ZDR-1.
[6] Kot to izhaja iz tretjega odstavka 33. člena ZDR-1.
[7] Kot to določa prvi odstavek 68. člena ZDR-1.
[8] Kot to določa drugi odstavek 69. člena ZDR-1.
[9] Kot to določa četrti odstavek 68. člena ZDR-1.
[10] Kot to določa 71. člen ZDR-1.
[11] Zakon o nalezljivih boleznih določa, da izredno situacijo, kot je epidemija, razglasi minister za zdravje.
[12] /Publication/Articles.aspx?sifra=258948&action=2#_ftnref15" data-mce-href="#_ftnref15">[15] /medijsko-sredisce/v-srediscu/258690
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
