Po mnenju registriranega lobista in direktorja komunikacijskega podjetja Herman & partnerji Manceviča, lobiranje sicer postaja del politične kulture, a počasi. V Sloveniji smo lobiranje uredili v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). "Zato se politiki izogibajo urejenim lobističnim stikom, s čimer nehote spodbujajo netransparentne načine vplivanja, medtem ko urejeno lobiranje prispeva k preglednosti procesov odločanja," je dejal.
Tako se pogosto politični funkcionarji in visoki javni uslužbenci izogibajo javnim razpravam, povsem legitimni komunikaciji z deležniki, kar pa procesa odločanja ne dela transparentnega, ampak ravno obratno - informacijsko "zapiranje" pripelje do povečanega vpliva parcialnih interesov, kar nikakor ne more biti v javnem interesu, meni Mancevič.
"Lobisti sami po sebi nimamo moči odločanja, imamo pa lahko moč argumentov, stališč, ki jih v konkretnih primerih povsem legitimno zagovarjajo posamezne interesne skupine," je dejal. Kot kaže register lobistov v EU, med najpomembnejše lobistične organizacije sodijo nevladne organizacije, torej lobiranje pomembno prispeva k civilnodružbenemu vplivu na procese političnega odločanja.
Zavarovalnice skupaj obiskovale poslanske skupine, prijavljeni lobistični stiki skoraj izključno za Vzajemno
Do razmeroma pogostih lobističnih stikov je prišlo pred odločanjem poslancev o predlogu sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim so predlagatelji želeli ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kažejo podatki o lobističnih stikih, ki so objavljeni na aplikaciji Erar Komisije za preprečevanje korupcije.
Lobirale so predvsem zavarovalnice, ki bi bile v primeru sprejetja zakona ob posel. Po 27. novembru lani je bilo namreč jasno, da bi bil zakon lahko celo sprejet, saj so ga na matičnem parlamentarnem odboru ob izdatnih posegih podprle koalicijske stranke. Če bi bil zakon sprejet, bi zbrana sredstva za dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenesli v proračun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Od tega datuma je imela Vzajemna, ki ima največ zavarovancev z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, 56 lobističnih stikov glede tega zakona. Prijavljeni lobistični stiki kažejo, da so največ lobirali osebno (32-krat), tudi v prostorih DZ, ostalo prek elektronske pošte, naslovljene bodisi na javne uslužbence ali funkcionarje v DZ. Dvakrat je lobiral tudi Sindikat zaposlenih v Vzajemni prek elektronske pošte.
Poleg Vzajemne se z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem ukvarjata tudi AS/Generali in Zavarovalnica Triglav, a so bili za slednjo prijavljeni trije lobistični stiki, le eden pa za AS/Generali.
Precej dejavno je bilo tudi Slovensko zavarovalno združenje pri Gospodarskem interesnem združenju, ki je imelo po 27. novembru 33 lobističnih stikov na račun tega zakona. Večinoma je šlo za osebne stike z javnimi uslužbenci ali funkcionarji DZ, pa tudi predstavniki ministrstev za finance in zdravje.
V lobiranje glede tega zakona so se spustile tudi Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev in obrtnikov pri Gospodarskem interesnem združenju, Obrtniška zbornica Slovenije, oglasili so se tudi v ameriški gospodarski zbornici v Sloveniji AmCham. Na drugi strani pa so lobirali tudi nekateri sindikati.
Na Vzajemni trdijo, da je pri prijavljenih lobističnih stikih šlo za delegacijo Slovenskega zavarovalnega združenja, v kateri so bili predstavniki združenja, zavarovalnice Triglav, AS/Generali in Vzajemne. Trdijo, da niso najeli lobistov, prav tako da v lobiranje niso vložili nobenih sredstev.
Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je na srečanjih s poslanskimi skupinami predstavljal ključne strokovne argumente in podatke glede zakona in dolgoročne posledice, so pojasnili za STA. Tako so med drugim opozarjali na po njihovi oceni finančno nevzdržnost zakona in da zakon ni zdravstvena reforma, torej ne rešuje ključnih težav v zdravstvu.
Ne glede na to, da zakon ni bil sprejet, v Vzajemni menijo, da si težko kdor koli pripenja zasluge za kakršno koli zmago v trenutku, ko v zdravstvu preko 200.000 ljudi zaradi čakalnih vrst ne more do zdravstvenih storitev. "Zmaga bi bila kakovostna zdravstvena reforma, ki bi zagotovila dostopnost storitev ter hkrati dolgoročno finančno in siceršnjo stabilnost sistema. Tega politika ni ponudila," odgovarjajo na očitke, da so v tej zgodbi zmagali zavarovalniški lobiji.
Poskusi ukinjanja dopolnilnega zavarovanja so se doslej ustavili pri usklajevanju med ministrstvoma za zdravje in finance
Tokratni poskus ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja še zdaleč ni bil prvi, je pa ta zakon najdlje prišel, in sicer vse do odločanja na tretji obravnavi v DZ. V prejšnjih poskusih se je večinoma zalomilo že v dogovarjanju znotraj vlade in koalicije, zlasti med ministroma za zdravje in finance. Tudi tokrat je bilo tako, finančni minister Andrej Bertoncelj je odstopil nekaj dni pred glasovanjem o zakonu, isti dan se je za odstop odločil tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Tudi minister za zdravje Aleš Šabeder je sicer premierju pred tem podal bianco odstopno izjavo.
Sicer pa vse do zadnjega ni bilo jasno, kako bo glasovala koalicijska SMC, katere ministrica v prejšnjem mandatu Milojka Kolar Celarc se je prav tako lotila ukinjanja dopolnilnega zavarovanja. Tudi ona ni bila uspešna, pri čemer njen predlog ni prišel niti do parlamenta. In čeprav so v SAB napovedali, da bodo podprli zakon, sta dva njihova poslanca glasovala proti, dva sta se vzdržala.
Prvi je sicer predlagal ukinitev dopolnilnega zavarovanja Dušan Keber pred 17 leti, ukiniti ga je želel tudi Dorjan Marušič.
Ljubljana, 21. februarja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
