c S

Naslednika Junckerja in Tuska stopata v velike čevlje

26.11.2019 Z vodilnih položajev osrednjih institucij EU odhajata izkušena politika stare šole in predana Evropejca brez dlake na jeziku, ki sta igrala ključno vlogo v številnih krizah v minulih petih letih. Jean-Claude Juncker in Donald Tusk sta bila v odnosu do voditeljev članic EU med enakimi. Njuna naslednika stopata v velike čevlje.

Juncker, ki je bil pred prevzemom položaja predsednika Evropske komisije kot luksemburški premier med vsemi demokratično izvoljenimi voditelji na svetu najdlje na položaju, je oktobra sam dobro povzel svojo kariero z besedami, da bo verjetno ostal edini, ki se lahko pohvali z udeležbo na 148. vrhovih EU. Luksemburžan je bil tudi prvi in dolgoletni šef evroskupine. Drži se ga sloves evropskega politika z najobsežnejšo zbirko telefonskih številk pomembnih igralcev na svetovnem odru.

Tuska je kalila zgodovina, ki se je, kot je sam povedal v videoposnetku ob prevzemu položaja leta 2014, odvijala pred njegovimi očmi, ko je bil najstnik: protesti proti komunističnemu režimu, streljanje delavcev, goreče javne stavbe. V tem videu razlaga tudi o gonji proti članom gibanja Solidarnost, v okviru katerega je sprva delal kot novinar, kako sta oba z ženo izgubila službo in stanovanje, kako je sedem let obnavljal dimnike s plezalno opremo kot "nori alpinist", obenem pa deloval v političnem podzemlju.

O vsej razsežnosti njune zapuščine, tako pozitivnih kot negativnih plateh, je danes težko soditi, a nedvomno stopata njuna naslednika, Nemka Ursula von der Leyen in Belgijec Charles Michel, v velike čevlje. Juncker in Tusk, oba bivša premierja z bogatimi izkušnjami, sta bila namreč v odnosu do voditeljev članic unije med enakimi. Von der Leynova, ki nikoli ni bila kanclerka, si bo morala to mesto še izboriti. Michel pa si kot razmeroma mlad politik še nabira kilometrino.


Junckerjeva politična komisija dvorezen meč

Prva stvar, ki pade na pamet ob vprašanjih o Junckerjevi zapuščini, je njegova politična komisija. Verjetno je bil to poskus krepitve komisije po uveljavitvi lizbonske pogodbe, s katero se poveča vpliv Evropskega sveta, ki pa tudi spodkopava vlogo komisije kot varuhinje pogodb. Politična komisija namreč ne more stališč utemeljevati le na pravni podlagi, temveč mora sklepati politične kompromise, pri čemer imajo največ vpliva najmočnejši, je za STA ocenila analitičarka fundacije Bertelsmann Stefani Weiss.

Analitičarka to ponazori s primerom ocenjevanja javnih financ članic, zlasti Francije in Italije, pri čemer da je komisija po potrebi precej mižala, kar ni pustilo vtisa, da drži vajeti trdno v svojih rokah. Veliko kritik na račun političnosti, tudi "politikantstva" komisije pa je bilo v minulih petih letih slišati v Sloveniji, zlasti v povezavi z njeno vlogo v slovensko-hrvaškem sporu glede terana in glede arbitražne razsodbe o meji med državama.


Prijateljstvo z Grčijo in kemija s Trumpom

Juncker, ki se sam ponosno razglaša za velikega prijatelja Grkov, je kot dolgoletni bivši šef evroskupine nedvomno igral ključno vlogo pri preprečevanju izstopa države iz območja evra. Vendar pa analitičarka Weissova ob tem izpostavlja, da si enake zasluge lasti tudi Tusk in da ni prepričana, da je bil grexit dejansko resna možnost, temveč verjetno predvsem pogajalska strategija tedanjega nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja.

Eden Junckerjevih odmevnejših dosežkov je lanski julijski dogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je preprečil trgovinsko vojno med EU in ZDA. V Bruslju neuradno izpostavljajo dobro kemijo med Junckerjem in Trumpom ter pretkanost evropskih pogajalcev, ki so ZDA obljubili krepitev uvoza ameriške soje in utekočinjenega plina, kar da unija itak potrebuje. Dogovora se je neuradno prijelo tudi ime "sojina diplomacija".


Juncker ni neumna marioneta, sodimo ga po dejanjih, ne čevljih

Ob pregledu Junckerjevega mandata se ni mogoče izogniti spornemu bivšemu šefu njegovega kabineta Martinu Selmayrju in kritikam, da je bil Juncker le Selmayrjeva marioneta. Juncker z vsemi svojimi izkušnjami zagotovo "ni neumna marioneta", soditi bi ga morali po njegovih dejanjih, ne po čevljih, poudarja Weissova, ki je na sploh izjemno kritična do dejstva, da v politiki ne gre več za vsebino, temveč le za osebnostni kult.

Juncker je v minulih petih letih pogosto buril duhove s klovnovskim obnašanjem - smešnim rokovanjem, poljubljanjem, objemanjem in celo ščipanjem voditeljev. Veliko je bilo ugibanj o njegovem zdravju in pretiravanju z alkoholom. Nekoč je zaokrožil posnetek njegovih čevljev v različnih barvah. Analitičarka meni, da njegovo obnašanje ni škodilo komisiji, da gre za vprašanje osebnega stila, ki je njej všeč, da je odnos do alkohola njegova osebna stvar in da Juncker s svojim vedenjem zgolj kaže, da mu ni mar za javno mnenje.


Begunske kvote postavile Tuska in Junckerja na različna bregova

Črna pika v mandatih obeh predsednikov so sporne obvezne begunske kvote oziroma zastoj pri reformi azilnega sistema. Juncker je tarča kritik, da jih je predlagal. Tusku, ki jim je sicer od začetka nasprotoval, ni uspelo zagotoviti podpore kakršni koli rešitvi med voditelji članic unije. To je bilo sicer tudi eno najbolj očitnih nesoglasij med predsednikoma, ki sicer prihajata iz iste konservativne politične družine.


Neprepustnost Evropskega sveta in votlost vloge predsednika

Tuskov mandat je precej teže ocenjevati, saj ni pravega vpogleda v delovanje te institucije. Očitno je, da je Poljak v petletnem mandatu zloščil svojo angleščino, kot je obljubil na začetku, in močno okrepil profil predsednika Evropskega sveta na Twitterju - število sledilcev se je povečalo z 200.000 na več kot milijon.

Ob koncu mandata je Tusk, ki se sicer ne poslavlja od evropske politike, saj bo poslej predsednik stranke najmočnejše evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), tudi končno lahko spravil iz sebe frustracijo zaradi omejenosti vloge predsednika Evropskega sveta z izjavo: "Po petih letih imam dovolj vloge glavnega evropskega birokrata. Pripravljen sem na boj."

Enotnost sedemindvajseterice glede brexita v Bruslju izpostavljajo kot enega temeljnih dosežkov, za katerega naj bi bil v veliki meri zaslužen tudi Tusk, ki v Bruslju slovi kot neposreden govorec. Med njegovimi najbolj znamenitimi izjavami sta kritika, kako s prijatelji, kakršen je Trump, unija ne potrebuje sovražnikov, in o posebnem prostoru v peklu za avtorje brexita brez načrta za njegovo varno izvedbo.

Bruselj, 22. novembra (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.