c S
Novi postopki skladno z Zakonom o davčnem postopku 07.11.2019

Novela > Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) prinaša nekatere postopkovne rešitve, ki se navezujejo na noveli ZDoh-2V in ZDDPO-2R. Ena večjih novosti novele ZDavP-2M omogoča davčnemu organu, da bo lahko sam, kot eden izmed kvalificiranih upravičencev, opravljal vpise v prenovljeni register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.

V zvezi s spremembami ZDoh-2 je določitev postopka oziroma načina uveljavljanja drugačne določitve dohodka ob izplačilu odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, kar določa novi 322.b člen ZDavP-2. Davčni zavezanec ima tako možnost, da uveljavlja določitev drugačne višine dohodka od odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za odmero dohodnine, če vplačane premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja niso bile v celoti izključene iz obdavčitve z dohodnino oziroma iz obremenitve s prispevki za socialno varnost. Na podlagi takšne ureditve ZDavP-2 sledi navedeni materialni spremembi z določitvijo načina in roka za uveljavljanje navedene določitve drugačne višine tega dohodka.

Na ZDoh-2 se navezuje tudi postopek za uveljavljanje obravnave transakcij v zvezi z odsvojitvami delnic ali deležev pri pridobivanju lastnih delnic ali deležev (novi 329.b člen). Na novo je opredeljen način obdavčitve dohodka, ki ga delničar oziroma družbenik doseže v obliki izplačane vrednosti delnic ali deležev pri odsvojitvi delnic ali deležev pri pridobivanju lastnih delnic / deležev družbe. Tak dohodek se, razen kadar družba pridobiva lastne delnice prek borze, obdavči kot dividenda v celotnem izplačanem znesku. Taka transakcija, kadar je pridobivanje lastnih delnic oziroma deležev družbe opravljeno iz utemeljenih poslovnih razlogov in ne z namenom pridobitve ugodnejše davčne obravnave dohodka družbenika, pa se lahko obravnava kot dobiček iz kapitala, če je davčni zavezanec pri davčnem organu, preden je družba pridobila lastne delnice oziroma deleže, vložil zahtevek za tovrstno obravnavo in je davčni organ ob upoštevanju vseh ustreznih dejstev in okoliščin transakcije takemu zahtevku ugodil.

325. člen z novim enajstim odstavkom določa način ugotavljanja dohodnine iz naslova obresti, doseženih z odstopom ali poplačilom prevzete terjatve, in iz naslova naknadnih vplačil, povezanih z odsvojitvijo deleža družbenika. Nadaljnja sprememba ZDavP-2 se nanaša na avtomatično dajanje in dostavo podatkov o naknadnih vplačilih in kapitalskih deležih družbenikov - fizičnih oseb (novi 340.b člen). Skladno s tem členom morajo gospodarske družbe, ustanovljene v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, davčnemu organu najpozneje do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto dostaviti podatke o naknadnih vplačilih družbenikov – fizičnih oseb – ter podatke, potrebne za identifikacijo družbenika – fizične osebe – oziroma pravnega naslednika njegovega deleža v gospodarski družbi, in zavezanca za dajanje podatkov.

Z novim 370.a členom ZDavP-2 se določa obročno plačilo izstopnega davka za zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb. Davčni zavezanec lahko plača davek od skritih rezerv, vključenih v davčno osnovo po določbah 54.a člena ZDDPO-2, v največ petih enakih letnih obrokih v obdobju petih let. Prvi obrok zapade v plačilo v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna, vsak naslednji obrok pa po poteku enega leta od zapadlosti predhodnega obroka. Določen je tudi obračun obresti za odloženi znesek davka za čas, ko je zavezancu odloženo plačilo izstopnega davka, ter obrestna mera v višini 2% letno.

Z novim 262.a členom ZDavP-2 se določa drugačen način uveljavljana davčnih ugodnosti po mednarodnih pogodbah, takrat ko dohodek, ki ima vir v Sloveniji, doseže subjekt ali dogovor ali je dosežen prek subjekta ali dogovora, ki se obravnava kot v celoti ali delno davčno transparenten po davčni zakonodaji druge države pogodbenice mednarodne pogodbe, ki zavezuje Slovenijo. Navedeni nerezident bo lahko uveljavljal davčne ugodnosti v skladu z mednarodno pogodbo le s postopkom vračila davčnega odtegljaja.

S spremembami in dopolnitvami 119., 188. in 189. člena, ki bodo pričeli veljati 1. julija 2020, bo davčni organ po prenovi registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin lahko kot eden izmed kvalificiranih upravičencev vpis podatkov v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin opravljal sam, vloga Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve pa bo omejena na upravljanje registra. Po novem velja, da davčni organ nemudoma vpiše v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin oziroma vloži zahtevo za vpis v slovenski ladijski register ali register zrakoplovov Republike Slovenije omejitev ali prepoved razpolaganja s premičninami, oziroma se ta omejitev ali prepoved izbriše po uradni dolžnosti (119. člen). Nadalje 188. člen določa, da pridobi davčni organ zastavno pravico na zarubljenih premičninah z rubežem. Rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, se opravi z vpisom v ta register.

Novost, ki jo novela še prinaša, je tudi razvoj mednarodnih davčnih pravil. Nov 262.a člen opredeljuje ugodnosti v primeru subjekta ali dogovora, ki se obravnava kot v celoti ali delno davčno transparenten. Če plačnik davka takrat, ko dohodek z virom v Republiki Sloveniji doseže subjekt ali dogovor ali je dosežen prek subjekta ali dogovora, ki se obravnava kot v celoti ali delno davčno transparenten po davčni zakonodaji druge države pogodbenice mednarodne pogodbe, ki zavezuje Republiko Slovenijo, obračuna davek po stopnjah, ki so določene z zakonom o obdavčenju oziroma z ZdavP-2. Če je bil zaradi tega plačan višji znesek davka, kot če bi bil davek plačan v skladu z mednarodno pogodbo, lahko prejemnik dohodka uveljavlja ugodnosti, določene v mednarodni pogodbi.

Novela je stopila v veljavo 6. novembra 2019, ter se z izjemo 119., 188. in 189. člena uporablja od 1. januarja 2020.

Pripravila: mag. Jasmina Potrč