V schengenskem območju je trenutno 26 držav, od tega je 22 članic EU. Od članic unije v schengenskem prostoru poleg Hrvaške, ki je kot zadnja vstopila v EU, ni Romunije, Bolgarije, Cipra, Irske in Velike Britanije. Slednji državi sta si izposlovali izjemo in jima v schengensko območje ni treba vstopiti. Druge članice unije so v skladu z evropsko zakonodajo k temu zavezane po izpolnitvi pogojev.
So pa članice schengna tudi Švica, Norveška, Lihtenštajn in Islandija, ki sicer niso članice unije. De facto so v schengnu še Monako, San Marino in Vatikan, ki imajo odprte meje z drugimi članicami schengna.
Romunija in Bolgarija, ki sta članici EU od leta 2007, si za vstop v schengen prizadevata od leta 2011. Takrat sta prejeli oceno o izpolnjevanju tehničnih pogojev, a v nadaljnjem postopku je več držav vstopu nasprotovalo.
Omenjeni državi sta podvrženi tudi posebnemu mehanizmu, s katerim Evropska komisija redno preverja stanje na področju pravosodja, pravne države in podobno. Zadnje poročilo je bilo objavljeno prav v torek, hkrati z oceno hrvaške pripravljenosti za schengen. Nekatere države blokirajo vstop Bolgarije in Romunije v schengen prav zaradi težav na omenjenih področjih. Hrvaška po drugi strani temu mehanizmu ni podvržena.
Ciper, ki je v EU vstopil leta 2004 hkrati s Slovenijo, v schengnu ni zaradi razdelitve otoka na grški in turški del. Otoška država sicer nima nobene kopenske meje z drugo članico EU.
Hrvaška je v EU vstopila 1. julija 2013, dve leti kasneje je tedanji hrvaški notranji minister Ranko Ostojić ocenil, da je država pripravljena na vstop v schengen. Zagreb je Bruselj zaprosil za tehnično evalvacijo pripravljenosti in v torek je Evropska komisija ocenila, da Hrvaška izpolnjuje pogoje, ter zadevo predala članicam EU, ki bodo sprejele končno odločitev.
Članice unije odločitev sprejmejo s soglasjem, kdaj bo prišlo do odločanja, pa zaenkrat ni znano. Hrvaška bo v prvi polovici prihodnjega leta predsedovala Svetu EU. Predsedujoča država na dnevni red običajno ne daje zadev, ki jo neposredno zadevajo, in tudi hrvaški premier Andrej Plenković je v torek potrdil, da tega ne bodo storili.
Slovenija na načelni ravni podpira hrvaški vstop v schengen, nenazadnje bi v tem primeru z njenih ramen odpadlo breme varovanja zunanje schengenske meje, pa tudi zastoji na meji, zlasti v turistični sezoni, bi se zmanjšali. A Ljubljana je bila kritična, ker je odločitev o hrvaški pripravljenosti kljub pomislekom sprejela odhajajoča Evropska komisija, v ozadju pa je ves čas tudi vprašanje slovenske blokade zaradi hrvaškega nespoštovanja arbitražne odločitve o meji.
Premier Marjan Šarec v torek v prvem odzivu na odločitev Evropske komisije morebitne slovenske blokade hrvaškega vstopa v schengen ni omenjal, temveč je poudaril le, da pričakuje, da bo Hrvaška v nadaljevanju izpolnila tako tehnične kot pravne pogoje za vstop v schengen, vključno z vladavino prava. Omenil je tudi, da Slovenijo skrbi, saj je letos na Hrvaško vrnila že 12.000 nezakonitih migrantov, kar kaže na prepustnost meje med Hrvaško in BiH.
Slovenski diplomatski viri medtem ocenjujejo, da bi Slovenija ob glasovanju v danih razmerah morala dati veto na vstop Hrvaške v schengen. Ali bi bila pri tem osamljena, je težko napovedati. Kakšnih pet ali šest držav ima zadržke glede širitve schengna, vprašanje pa je, kako bi te države ravnale ob dejanskem glasovanju, pravijo.
Slovenija Hrvaški glede na pretekle izkušnje ne zaupa in ima težavo s tem, da bi v schengensko območje sprejeli državo, ki ni zanesljiva in se ne drži obljub, opozarjajo viri.
Menijo še, da bi se, če bi se schengenska meja premaknila s slovensko-hrvaške na hrvaško-bosanskohercegovsko mejo, nadzor, ki ga na meji s Slovenijo že zdaj izvaja Avstrija, še zaostril, za podoben korak bi se verjetno odločila Italija. V luči pritiska migrantov bi se verjetno tudi Slovenija odločila za vzpostavitev oziroma ohranitev nadzora na meji s Hrvaško, čeprav bi bila ta v schengnu, dodajajo.
Bistvo schengna je sicer, da lahko ljudje prosto prehajajo meje, ne da bi pri tem morali opravljati mejne formalnosti. A že nekaj let je na nekaterih mejah znotraj schengna stalni ali občasni nadzor vzpostavljen.
V tem trenutku nadzor na mejah znotraj schengna izvaja šest držav - Norveška, Švedska, Danska, Nemčija, Avstrija in Francija. V skladu z določili je nadzor na notranjih mejah načeloma mogoče uvesti za šest mesecev, ob strinjanju Evropske komisije ga je možno tudi podaljšati. To možnost države izkoriščajo že od migrantskega vala leta 2015, odprave nadzora pa za zdaj ni na vidiku.
Ljubljana, 23. oktobra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
