Tudi v primeru opravljanja splošno koristne dejavnosti je mogoče zahtevati izvedbo upravičenih ukrepov za preprečitev nastanka škode oziroma njeno zmanjšanje, vendar mora pri tem upnik najprej zatrjevati in izkazati grozečo škodo, ki presega običajne meje, nato pa zahtevati le tiste ukrepe, ki so glede na splošno potrebnost in koristnost dejavnosti dolžnika in s tem povezanim javnim interesom upravičeni.
Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se zavrne predlog upnika za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče dolžniku odredilo prekinitev gradbenih del na izkopu gradbene jame, in sicer: zabijanja pilotov, izvedbe geotehničnih sider, miniranja in uporabe razstreliva, pikiranja in uporabe udarnega kladiva, ki povzročajo prekomerne tresljaje in hrup. Zoper takšno odločitev se je upnik pritožil.
Višje sodišče je s sodbo opr. št. Cpg 144/2019 z dne 29. 8. 2019 presojalo utemeljenost izdaje začasne odredbe iz naslova vznemirjanja lastninske pravice s prepovedjo izvedbe gradbenih del izkopa gradbene jame na nepremičninah dolžnika. Upnik je namreč v postopku zatrjeval, da dolžnik pri izvedbi gradnje javne podzemne garaže z deli povzroča prekomeren hrup in vibracije, zaradi česar mu grozi nastanek težko nadomestljive škode. Ta bi nastala zaradi možnega vpliva gradnje na mehansko odpornost in stabilnost zgradbe, kjer izvaja svojo pedagoško dejavnost, motenj v delovanju njegove raziskovalne opreme in možnega ogrožanja zdravja in življenja sodelujočih v pedagoškem procesu.
Sodišče druge stopnje sledi razlogovanju sodišča prve stopnje, da v primeru izvajanja splošno koristne dejavnosti (gradnja javne garaže), za katero je dal dovoljenje pristojni organ, upnik kot lastnik sosednjega zemljišča v zavarovanje svojega pravnega položaja pri čezmernem vplivu imisij nima na voljo opustitvenega zahtevka, temveč zgolj pravico do povrnitve škode, ki presega običajne meje (tretji odstavek 133. člena OZ). Lastniki sosednjih zemljišč morajo namreč trpeti čezmeren vpliv te dejavnosti, saj ta sama po sebi ni protipravna, temveč je kot takšna obravnavana zgolj nastala čezmerna škoda.
Višje sodišče je sicer pritrdilo navedbam pritožbe, da je tudi v primeru opravljanja splošno koristne dejavnosti mogoče zahtevati izvedbo upravičenih ukrepov za preprečitev nastanka škode oziroma njeno zmanjšanje (četrti odstavek 133. člena OZ), vendar mora pri tem upnik najprej zatrjevati in izkazati grozečo škodo, ki presega običajne meje, nato pa zahtevati le tiste ukrepe, ki so glede na splošno potrebnost in koristnost dejavnosti dolžnika in s tem povezanim javnim interesom upravičeni. Temu pa upnik v obravnavni zadevi ni zadostil, saj je svoj zahtevek gradil na temelju določb prvega in drugega odstavka 133. člena OZ, zaradi česar škode, ki presega običajne meje, ni posebej zatrjeval. Poleg tega gre v primeru upravičenih ukrepov pri izvajanju splošno koristne dejavnosti po stališču teorije in sodne prakse le za posamezne ukrepe kot obliko povračila škode z vzpostavitvijo prejšnjega stanja, čemur pa predlagana začasna odredba ne ustreza.
Višje sodišče je prav tako pritrdilo zaključku sodišča prve stopnje, da je zahtevek iz začasne odredbe nedoločen (nejasen), saj iz njega ni mogoče razbrati, katera dela izkopa gradbene jame želi upnik pravzaprav prepovedati. V kolikor upnik meri na splošno prepoved izvajanja vseh teh del (zabijanja pilotov, uporabe udarnih kladiv, geotehničnih sider, piniranja in pikiranja), je že na podlagi določbe tretjega odstavka 133. člena OZ takšen opustitveni zahtevek izključen, kot je to pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje. Gre namreč za gradbena dela v okviru splošno koristne dejavnosti, ki so po obsegu in vsebini z gradbenim dovoljenjem in PGD projektom dovoljena (dovoljenje pristojnega upravnega organa), na kar je sodišče pri odločanju vezano (13. člen ZPP). V kolikor pa upnik z zahtevkom teži k prepovedi izvajanja le tistih del izkopa gradbene jame, ki bi povzročali prekomeren hrup in tresljaje (in škodo, ki presega običajne meje), pa je takšen zahtevek glede na izmerljive vrednosti (ne)dovoljenih imisij neopredeljen, zato obsega del, ki naj bi bila v prepovedi zajeta, ni mogoče določiti. Takšna začasna odredba, četudi bi bila izdana, pa ne bi bila izvršljiva, zato ne bi dosegla namena zavarovanja (prvi odstavek 273. člena ZIZ).
Sodišče je nadaljevalo, da zahtevek za prepoved izvajanja spornih del izkopa gradbene jame že po naravi stvari ne more predstavljati upravičenega ukrepa po četrtem odstavku 133. člena OZ. Splošno znano dejstvo je namreč, da izkopa gradbene jame brez uporabe udarnega kladiva, geotehničnih sider in pilotov, oziroma pikiranja ter po potrebi miniranja, ni mogoče izvesti. S prepovedjo teh del bi bilo dolžniku pravzaprav prepovedno izvajati izkop gradbene jame, s tem pa bi bila ustavljena celotna gradnja objekta. Zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da bo dolžnik kljub predlagani prepovedi z gradbenimi deli še lahko nadaljeval. Predlagana prepoved izvajanja spornih del torej po svoji naravi ne predstavlja upravičenega ukrepa (vzpostavitve prejšnjega stanja), ki bi mu bilo mogoče nuditi pravno varstvo v skladu s četrtim odstavkom 133. člena OZ. Zavrnitev takšnega upnikovega predloga je zato tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljena.
Višje sodišče je tako zaključilo, da je ob upoštevanju vsega navedenega odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ter je pritožbo zavrnilo.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
