Nekdanja nemška obrambna ministrica bo vodila ekipo 26 komisarjev, saj bo Velika Britanija EU predvidoma zapustila 31. oktobra, dan preden naj bi nova komisija začela svoj mandat. Tako London ne bo predlagal svojega kandidata.
Svoje kandidate oziroma kandidatke ima zaenkrat 23 držav. Med njimi je 12 moških in devet žensk. Romunija in Portugalska pa sta medtem upoštevali poziv novoizvoljene predsednice komisije, naj predlagajo moškega in žensko, saj želi spolno uravnoteženo komisijo. To bi lahko von der Leynovi še uspelo.
V bodoči komisiji bosta glede na trenutne predloge glavni politični skupini v Evropskem parlamentu enakovredno zastopani. Največji skupini Evropski ljudski stranki (EPP) poleg bodoče predsednice pripada še osem kandidatov za komisarje. Evropski socialdemokrati (S&D) pa imajo med trenutnimi kandidati devet svojih članov.
Trije medtem pripadajo skupini liberalcev (Obnovimo Evropo). Da se bo udeleževal srečanj komisarjev iz te skupine, je napovedal tudi slovenski kandidat Janez Lenarčič, ki sicer ni član nobene stranke. Za udeleževanje srečanj liberalcev se je odločil, ker tem pripada premier Marjan Šarec.
Poljski kandidat prihaja iz vladajoče stranke Zakon in pravičnost, ki je na evropski ravni del politične skupine zmernih evroskeptikov Evropski konservativci in reformisti (ECR). Kandidat Litve pa je član Stranke kmetov in zelenih, ki na evropski ravni ni del zelenih.
Svoje kandidate morajo izbrati še Francija, Belgija in Italija. Francoski predsednik Emmanuel Macron naj bi po poročanju portala Euractiv čakal na to, kateri položaj bo na voljo, in predlagal ustreznega kandidata. Zagovarja namreč stališče, da so pomembnejše kompetence kot pa imena oziroma strankarska pripadnost. Med možnimi imeni se omenja evropski poslanec in vodja odbora Evropskega parlamenta za okolje Pascal Canfin.
Belgija medtem po majskih parlamentarnih volitvah še sestavlja vlado in se uradno še niso dogovorili o kandidatu. Po poročanju belgijskih medijev sta glavna kandidata dosedanji zunanji minister iz vrst liberalcev Didier Reynders in socialistka Laurette Onkelinx.
Največja uganka pa ostaja Italija, ki se je znašla v globoki vladni krizi, ki jo je sprožil notranji minister Matteo Salvini. Premier Giuseppe Conte je odstopil, trenutno pa potekajo pogovori med levosredinsko Demokratsko stranko in populističnim Gibanjem pet zvezd o oblikovanju nove koalicije. O komisarskem kandidatu se vladi pred razpadom ni uspelo dogovoriti.
Za predložitev kandidatov imajo čas do 26. avgusta, ki ga je Evropski svet postavil kot rok za predlaganje kandidatov. Ta rok sicer ni pravno zavezujoč.
Pri von der Leynovi, ki se je z več kandidati - tudi Lenarčičem - že sestala na neuradnih spoznavnih srečanjih, napovedujejo, da želi pred porazdelitvijo resorjev poznati imena in kompetence vseh kandidatov.
"Imenovani kandidati še niso nujno tudi novi komisarji," so ob tem povedali viri blizu predsednice bodoče komisije, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Tako bi lahko nekatere kandidate še pred zaslišanji v parlamentu zavrnila. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je leta 2014 tako zavrnil šest kandidatov.
Sodelavci predsednice bodoče komisije priznavajo, da bo sestavljanje ekipe "kompleksna in politično občutljiva naloga", saj imajo države velike ambicije, veliko pa jih zahteva prestižne ekonomske resorje.
Lenarčič je med resorji, ki so po njegovem mnenju zanimivi tudi za Slovenijo, že večkrat omenil okolje, digitalizacijo, raziskave, regionalno politiko, širitev in zunanjo trgovino.
Von der Leynovi so pri tem nekoliko že zvezali roke voditelji držav članic, ki so ji dali napotilo, naj Nizozemcu Fransu Timmermansu in Danki Margrethe Vestager zagotovi ključna podpredsedniška položaja v komisiji. Obenem naj bi pri podpredsedniških mestih zagotovila geografsko uravnoteženost. Pri tem je avtomatsko podpredsednik komisije tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU, ki bo po odločitvi Evropskega sveta Španec Josep Borell.
Razporeditvi resorjev sledijo zaslišanja pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta, ki bodo predvidoma od 30. septembra do 8. oktobra. Katerega kandidata bo zaslišal kateri odbor, bodo predsedniki odborov predvidoma določili na srečanju 12. septembra. Do takrat bi torej morala biti znana vsa imena kandidatov, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.
Evropski parlament naj bi o celotni novi komisiji glasoval na plenarnem zasedanju, ki bo od 21. do 24. oktobra. Na glasovanju ne more zavrniti posameznega kandidata, temveč le celotno ekipo. Šibke člene, ki bi lahko ogrozili pozitiven izid, se tako običajno zamenja pred glasovanjem. Pred petimi leti izpita pred parlamentarnim odborom ni opravila zgolj slovenska komisarska kandidatka Alenka Bratušek, ki je nato sama odstopila od kandidature, slovenska vlada pa je predlagala novo kandidatko, Violeto Bulc.
Seznam komisarskih kandidatov po državah članicah EU:
Avstrija - Avstrijska prehodna vlada in parlament sta dosedanjega komisarja za širitev in sosedsko politiko Johannesa Hahna soglasno predlagala za nov mandat.
Belgija - Belgija, ki je po majskih volitvah še brez vlade, še nima svojega kandidata. Med možnimi imeni se omenjata dosedanji zunanji minister iz vrst liberalcev Didier Reynders in socialistka Laurette Onkelinx.
Bolgarija - Bolgarski premier Bojko Borisov je komisarski položaj znova ponudil dosedanji komisarki za digitalno ekonomijo in družbo Mariji Gabriel.
Ciper - Ciprski predsednik Nikos Anastasiades je za predstavnico Nikozije pri Evropski komisiji imenoval poslanko Stelo Kiriakides.
Češka - Češki premier Andrej Babiš je za češko kandidatko imenoval dosedanjo komisarko za pravosodje Vero Jourovo, ki je članica njegove liberalno-populistične ANO.
Danska - Nova danska premierka Mette Frederiksen je sporočila, da bo sedanja komisarka za konkurenco Margrethe Vestager ostala v Bruslju, kjer naj bi zasedla podpredsedniško mesto v Evropski komisiji.
Estonija - Estonska vlada je podprla kandidaturo nekdanje gospodarske ministrice Kadri Simson za položaj evropske komisarke.
Finska - Finska vlada je za položaj članice Evropske komisije predlagala nekdanjo finančno ministrico Jutto Urpilainen.
Francija - Francoski predsednik Emmanuel Macron še ni izbral svojega kandidata za položaj evropskega komisarja.
Grčija - Nova grška konservativna vlada je predlagala tiskovnega predstavnika trenutne Evropske komisije Margaritisa Schinasa.
Hrvaška - Vlada hrvaškega premierja Andreja Plenkovića je za komisarsko kandidatko predlagala evropsko poslanko in podpredsednico politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Dubravko Šuica.
Irska - Vlada na Irskem je za nov mandat predlagala dosedanjega evropskega komisarja za kmetijstvo Phila Hogana.
Italija - Italija, ki se je znašla v politični krizi, še nima komisarskega kandidata.
Latvija - Vlada v Rigi je za nov mandat predlagala sedanjega komisarja za evro in socialni dialog Valdisa Dombrovskisa.
Litva - Litovska vlada je za komisarskega kandidata imenovala 28-letnega gospodarskega ministra Virginijusa Sinkevičiusa.
Luksemburg - Luksemburška vlada za položaj evropskega komisarja predlaga nekdanjega ministra za delo Nicolasa Schmita.
Madžarska - Kandidat madžarske vlade za evropskega komisarja je nekdanji pravosodni minister Laszlo Trocsanyi.
Malta - Z Malte bodo v Bruselj poslali bivšo ministrico za evropske zadeve in enakost Heleno Dalli.
Nemčija - Nekdanja nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen bo predsednica nove Evropske komisije.
Nizozemska - Frans Timmermans, ki trenutno zaseda položaj prvega podpredsednika komisije, je znova nizozemski kandidat za člana komisije. Znova naj bi zasedel podpredsedniški položaj.
Poljska - Poljska vlada je za evropskega komisarja predlagala Krzysztofa Szczerskega, sicer glavnega svetovalca predsednika Andrzeja Dude.
Portugalska - Portugalska je ena od dveh držav, ki sta upoštevali poziv von der Leynove, naj predlagajo moškega in žensko. Odločili so se za aktualnega evropskega poslanca Pedra Marquesa in nekdanjo evropsko poslanko Eliso Ferreira.
Romunija - Romunska vlada je prav tako izbrala dva kandidata. To sta evropska poslanca Rovana Plumb in Dan Nica. Oba sta se v preteklosti znašla v korupcijskih primerih.
Slovaška - Trenutni podpredsednik Evropske komisije za energetsko unijo Maroš Šefčovič je znova kandidat za slovaškega komisarja.
Slovenija - Slovenska vlada je za slovenskega člana Evropske komisije izbrala dosedanjega stalnega predstavnika Slovenije pri EU Janeza Lenarčiča.
Španija - Španski zunanji minister Josep Borrell je bil na vrhu EU v začetku julija predlagan za visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU.
Švedska - Švedski premier Stefan Löfven je imenoval ministrico za zaposlovanje 55-letno Ylvo Johansson za komisarsko kandidatko.
Velika Britanija - Britanski premier Boris Johnson je sporočil, da ne bo imenoval komisarskega kandidata, saj namerava Združeno kraljestvo do nastopa mandata nove Evropske komisije, 1. novembra, zapustiti Evropsko unijo.
Bruselj, 26. avgusta (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
