c S
Kritično glede dvojnega statusa upokojencev v predlogu zakonodajnih sprememb 08.08.2019 Predlog pokojninske novele, ki je v javni razpravi, z dvigom odmernega odstotka in njegove izenačitve za oba spola prinaša dobrodošle spremembe, meni pravnik Luka Mišič. Kot nemalo njegovih kolegov pa je kritičen do predlagane ureditve dvojnega statusa. Če upokojenec nadaljuje s polnim delovnim časom, je izplačilo pokojnine neupravičeno, pravi.

Pomemben del stroke meni, da takrat, ko upokojenec nadaljuje z delom s polnim delovnim časom, do izgube aktivnega dohodka zaradi starosti sploh še ne pride in je izplačilo pokojnine potemtakem neupravičeno, je v intervjuju pojasnil Mišič s katedre za delovno in socialno pravo na ljubljanski pravni fakulteti. To po njegovem opozorilu jasno izhaja tudi iz izjave Društva za delovno pravo in socialno varnost, ki so jo objavili maja. Po mnenju društva je izplačevanje dela pokojnine ob nezmanjšani ekonomski aktivnosti in dohodku "v temelju napačno".

Mišič meni, da bodo predlagano ureditev dvojnega statusa, po kateri bi upravičenec prva tri leta v delovnem razmerju po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev poleg plače prejemal tudi 40 odstotkov pokojnine in po preteku treh let 20 odstotkov, izkoristili predvsem bolje plačani, ki imajo ugodne delovne pogoje in se jim ne mudi v pokoj, denimo visokošolski učitelji. Težko pa si predstavlja delavko ali delavca v proizvodnji, ki bi si po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev še želel nadaljevati z delom.

Pokojnina po stališču nekaterih predvsem premoženjska kategorija

Zahteva Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, da bi moralo biti upokojenemu obrtniku dovoljeno prejemati polno pokojnino in hkrati nadaljevati dejavnost v polnem obsegu, je po Mišičevih besedah skladna s stališčem, po katerem pokojnina ni le socialna, ampak tudi premoženjska kategorija, ki uživa premoženjsko-pravno varstvo. "Če na pokojnino gledamo kot na obvezno privarčevan delež aktivnega dohodka, bi lahko teoretično zagovarjali tudi stališče, da zavarovancu po izpolnitvi upokojitvenih pogojev pripada pokojnina v celotnem obsegu neodvisno od nadaljevanja ekonomske aktivnosti," je pojasnil.

A gre pri tem stališču, ki v stroki ni prevladujoče, po njegovih besedah za trk med načelom solidarnosti, ki je vodilno načelo pravne ureditve socialnih zavarovanj, in načelom ekvivalence. Hkrati takšna strogo lastninska oz. premoženjsko-pravna opredelitev pokojnine spreminja samo jedro pravice in je iz tega zornega kota vprašljiva, meni. Je pa na ta način po njegovi oceni mogoče upravičiti ureditev dvojnega statusa, pa naj bo pokojnina osebi v delovni aktivnosti izplačana v 20 odstotkih, kot velja zdaj, v 40 odstotkih, kot je predlagano, ali pa v 100 odstotkih, kot zahteva zbornica.

Izenačitev odmernega odstotka zahteva širše sistemske rešitve

Predlagani dvig odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove je z vidika socialnega in ekonomskega položaja bodočih upokojencev zagotovo dobrodošel, vprašanje pa se postavlja, ali bi se morale povečati tudi obveznosti in kakšne bi morale biti, je izpostavil.

Z zornega kota načela enakosti je po njegovih besedah dobrodošla tudi izenačitev odmernega odstotka za oba spola. Ženske so imele v preteklosti v času ekonomske aktivnosti občutno nižje dohodke od moških, zdaj pa je vprašanje, ali še obstajajo upravičeni razlogi za različno obravnavo žensk in moških, je dejal.

Sama izenačitev odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe, ki se bo do leta 2025 za moške postopno zviševal na 63,5 odstotka, medtem ko za ženske tak odmerni odstotek že velja, zahteva tudi širše sistemske rešitve onkraj prava. Dotikajo se tudi drugih področij, da bodo ženske in moški v dejansko enakem položaju, je pozval.

Po njegovem so nujni ukrepi, ki bi ženskam omogočili resnično enakopravno konkuriranje za najbolje plačana delovna mesta in bi pretrgali zakrnele družbene vzorce, po katerih je moški hranitelj družine, medtem ko je breme skrbi za otroke in ostarele prepuščeno ženski. Nujna je sistemska izenačitev poklicnih poti žensk, ki ne smejo biti prisiljene v delo s krajšim delovnim časom ali celo v prekinitev ekonomske aktivnosti, zaradi česar kasneje težje izpolnijo starostne pogoje za upokojitev, je dejal.

Če pa ženska ali kdo drug skrbi za pomoči potrebnega namesto pristojnih institucij, mora biti tako delo ustrezno vrednoteno. Med koraki v pravo smer bi bila po njegovih besedah tudi napovedana vzpostavitev zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Slej ko prej bo treba dvigniti upokojitveno starost

Predlog za dvig upokojitvene starosti s 65 na 67 let so sicer umaknili s pogajalske mize, vendar bo treba slej ko prej zagristi v to kislo jabolko, je opozoril Mišič. Po njegovih besedah bi zaradi podaljšanja življenjske dobe pričakovali, da bi zakonodajalec ustrezno sledil novi objektivno pogojeni družbeni realnosti.

Lahko pa bi navsezadnje sklenili tudi novo družbeno pogodbo, ki bi ob nespremenjenih obveznostih zavarovancev v javnem sistemu dohodkovne varnosti povečala pomen zasebne dohodkovne varnosti oz. mešanih ali povsem zasebnih zavarovanj. A ta sklepajo zlasti ekonomsko najbolj privilegirani in najbolje informirani, je posvaril.

Ljubljana, 07. avgusta (STA)