Konferenca predsednikov in predsedstvo ali bureau sta temeljni vodstveni strukturi v Evropskem parlamentu, opredeljeni leta 1993. Konferenco predsednikov sestavljajo predsednik parlamenta in vodje političnih skupin, predsedstvo pa predsednik in podpredsedniki parlamenta. Tretji ključni del vodstvene strukture so kvestorji.
Konferenca predsednikov opredeljuje politične usmeritve parlamenta, tako notranje kot zunanje. Predlaga članstvo in pristojnosti parlamentarnih odborov in delegacij, presoja v sporih glede pristojnosti odborov, dodeljuje pripravo poročil in pripravlja dnevni red plenarnih zasedanj.
Odloča tudi o medinstitucionalnih odnosih, odnosih s članicami unije in nacionalnimi parlamenti, ukvarja se z vprašanji, povezanimi s tretjimi državami in mednarodnimi institucijami, ter organizira in odloča o napotitvi delegacij v tretje države.
Konferenca predsednikov, ki se običajno sestaja dvakrat na mesec, navadno deluje s konsenzom, a če je potrebno, z glasovanjem, pri čemer ima vsaka politična skupina določeno težo glede na število svojih članov.
Občasno je konferenca predsednikov odprta za vse evropske poslance. Dejansko je to izredno plenarno zasedanje v Bruslju, ki se uradno ne imenuje tako, da se ne bi odpiralo razprave o ravnotežju med Brusljem in Strasbourgom.
Predsedstvo, sicer poznano po izrazu bureau, se ukvarja z notranjimi finančnimi, organizacijskimi in upravnimi zadevami ter s kadrovsko politiko in organizacijo plenarnih zasedanj, pripravi pa tudi osnovno verzijo proračuna parlamenta in odloča o obsegu sekretariata, vključno z imenovanjem generalnega sekretarja.
Kvestorji so evropski poslanci, pristojni za upravne in finančne zadeve, ki so neposredno povezane s poslanci, na primer s pisarniško opremo, dodatki in uporabo avtomobilov. Ukvarjajo pa se tudi z dnevnimi zadevami, povezanimi z varnostjo in dovolilnicami, na primer za pripravo razstav v prostorih parlamenta.
Kvestorji se srečujejo in camera, običajno enkrat na mesec v času plenarnega zasedanja v Strasbourgu, občasno pa tudi v Bruslju. Pogosta tema teh sestankov so pritožbe evropskih poslancev zaradi delovnega okolja.
Evropski parlament ima pet kvestorjev, ki si med seboj razdelijo naloge. Kandidate za kvestorski položaj lahko predlaga politična skupina ali najmanj 40 poslancev.
Izvoljeni so za mandat dveh let in pol, tako kot predsednik in podpredsedniki. Evropski poslanci najprej izvolijo predsednika, nato pa podpredsednike in kvestorje. Položaje si razdelijo politične skupine glede na njihovo moč.
Kvestorji so poleg konference predsednikov, ki jo sestavljajo predsednik parlamenta in vodje političnih skupin, in predsedstva, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki parlamenta, eden treh ključnih delov vodstvene strukture Evropskega parlamenta.
Viri: The European Parliament, John Harper Publishing 2016, 9. izdaja, avtorji Richard Corbett, Francis Jacobs in Darren Neville; spletne strani Evropskega parlamenta
Bruselj, 04. julija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
