Tožena stranka (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) je z odločbo zavrnila tožničino zahtevo po aktivni legitimaciji za nadaljevanje postopka, ki ga je pričel pokojni tožničin mož, in sicer glede zahtevka za višjo pokojnino. Pri določanju le-te namreč tožena stranka ni upoštevala zneske delov plač, ki so bili vplačani za notranji odkup, zaradi česar je bila pokojnikova pokojnina nepravilno odmerjena.
Tožena stranka se je zoper sodbo prvostopenjskega sodišča pritožila zaradi napačne uporabe materialnega prava. Trdi, da tožnica ni aktivno legitimirana za nadaljevanje postopka glede uveljavljanja pokojnikove pravice za ponovno odmero njegove starostne pokojnine. Njen pokojni mož je zahteval ponovno odmero starostne pokojnine, to pa je po svoji naravi zahteva za uveljavitev pravice iz obveznega zavarovanja ter gre za neodtuljivo osebno pravico, ki je ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati. Teh pravic ne more pridobiti nihče, razen zavarovanca. Tožena stranka prav tako poudarja, da je s smrtjo nosilca pravice ugasnila pravica do ponovne odmere pokojnine, saj je v imenu pokojnega ne more uveljavljati nihče. Ker je pokojni mož tožnice umrl pred odločitvijo o njegovi zahtevi za revizijo podatkov o plačah in ponovno odmero pokojnine, pravna korist ni mogla preiti na vdovo.
Pritožbeno sodišče je s sodbo Psp 450/2018 z dne 7.2.2019 poudarilo, da je v zvezi s temi vprašanji Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče glede procesne predpostavke obstoja stranke, procesnega nasledstva in glede podedljivosti terjatve za povračilo nepremoženjske škode (ki je osebne narave) v zadevi opr. št. II Ips 58/2015 z dne 10. 11. 2016. Po tem stališču je terjatev za povračilo nepremoženjske škode, ki je strogo osebne narave, podedljiva terjatev, kljub temu, da je tožnik umrl v času postopka. Smrt stranke privede do procesnega nasledstva, ki je odvisna od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. V primeru dedičev je nastopilo materialno in posledično procesno nasledstvo, ker so dediči pravdna stranka že od smrti prednika, formalni vstop dedičev v pravdo nima konstitutivnega, ampak zgolj deklaratorni značaj.
Pri takšnem stališču je Vrhovno sodišče RS sledilo odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-213/2015-13 z dne 28. 9. 2016. S to odločbo je Ustavno sodišče RS razveljavilo določbo 184. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ker je ugotovilo, da je neskladna z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS, z obrazložitvijo, da dedičev oškodovancev, ki so utrpeli nepremoženjsko škodo, postavlja v bistveno različni položaj, odvisno od okoliščine, ali je oškodovanec umrl v času trajanja pravdnega postopka, ne glede na to, da so bili pred tem položaji enaki, za to razlikovanje pa ne obstaja razumen razlog. Takšno stališče Vrhovnega sodišča RS pa je skladno tudi s stališči Sodišča Evropske unije, kot je to odločilo v zadevah C-569/16 in C-570/16 z dne 6. 11. 2018, ko je obravnavalo prav tako osebno pravico umrlega, ko sta pravni naslednici zahtevali plačilo denarnega nadomestila za neizrabljeni plačani letni dopust. Gre prav tako za neodtuljivo osebno pravico, ki je ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, pri čemer je sodišče Evropskih skupnosti poudarilo, da evropska zakonodaja nasprotuje takšni nacionalni ureditvi, s katero pravica do plačanega letnega dopusta, ki ga delavec pred svojo smrtjo ni izrabil, ugasne, če delovno razmerje preneha zaradi smrti delavca, ne da bi iz nje nastala pravica do denarnega nadomestila za ta dopust, ki bi se z dedovanjem lahko prenesla na pravne naslednike navedenega delavca.
Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo zavrnilno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Tožena stranka se z odločitvijo drugostopenjskega sodišča ni strinjala, zaradi česar je vložila revizijo. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 81/2019-6 dopustilo revizijo (o njej pa bo šele odločalo) glede vprašanja, ali lahko vdova uveljavlja ponovno odmero pokojnine za zavarovanca - pokojnega moža, in posledično odmero vdovske pokojnine po tem, ko se je postopek o ponovni odmeri pokojnine, ki ga je začel zavarovanec, pravnomočno končal zaradi njegove smrti in je bil posledično izdan pravnomočen sklep o ustavitvi postopka.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
