c S
Osnutek sprememb zakona o medijih nared za javno razpravo 10.06.2019 Na ministrstvu za kulturo hitijo s posodobitvijo medijske zakonodaje. Osnutek sprememb Zakona o medijih (ZMed), ki ga bodo v prihodnjih dneh predstavili profesionalnim združenjem in drugi zainteresirani javnosti, bodo poslali v dvomesečno javno razpravo predvidoma konec junija. Zakonski predlog pa nameravajo vložiti v parlamentarno obravnavo še letos.


Digitalna medijska realnost terja posodobitev zastarelega zakona o medijih

Zaradi razmeroma kratkega časa, ki so ga imeli na razpolago, se na ministrstvu niso odločili za pisanje novega zakona, temveč za njegovo prilagoditev digitalni medijski realnosti. S tem so želeli v razmeroma kratkem času priti do domišljenih predlogov sprememb na ključnih področjih. Hkrati so se že lotili priprave sprememb zakona o avdiovizulnih medijskih storitvah.

S prenovo zakona o medijih želijo na ministrstvu odgovoriti na razmere majhnega slovenskega medijskega trga. Zaznamujeta ga predvsem intenzivna koncentracija lastništva in naraščajoča vpetost v digitalno ekonomijo, ki jo diktirajo globalni tehnološki velikani. Pri tem sta ključna problema dolgoročna vzdržnost poslovanja domačih medijev in možnost njihovega razvoja ter izboljšanje položaja novinarstva.

Osnutek zakonskih sprememb izhaja iz nove definicije medijev, ki vključuje nove oblike množičnih medijev, nikakor pa ne vseh možnih oblik komuniciranja. Z ne preveč ohlapno definicijo naj bi zakon o medijih vendarle ostal zakon, ki ureja medije. Drugi sklop sprememb je povezan z definicijo javnega interesa v razmerah digitalnega in globaliziranega medijskega trga.


Predvidene spodbude za ohranjanje novinarskih delovnih mest in razvoj raziskovalnih medijskih vsebin

Drugi sklop zato prinaša sistem javnih podpor za ustvarjanje medijskih vsebin v javnem interesu. Pomembna novost, ki jo načrtujejo na ministrstvu za kulturo, so spodbude za ohranjanje novinarskih delovnih mest in ustvarjanje pogojev za kakovostne in raziskovalne medijske vsebine, krepitev novinarske profesionalnosti in medijske pismenosti ter prepoznavanje neresničnih informacij v medijih.

Že zdajšnji zakon prepoveduje medijsko spodbujanje sovraštva in nestrpnosti, pri čemer pa sankcionira le tisto, ki se izvaja preko oglasov. Osnutek sprememb odpravlja to pravno vrzel in nesorazmerje. Namen zakonske rešitve, ki jo zagovarjajo na ministrstvu, ni kaznovanje in omejevanje neodvisnosti medijev, temveč zgolj preprečevanje nezakonitih vsebin.

Tako bi prvi ukrep, kot je odstranitev nezakonite medijske vsebine, odredil inšpektor. Globe so predvidene za neukrepanje oziroma neupoštevanje poziva inšpektorja. Na ministrstvu namreč niso želeli inkriminirati same objave, saj bi se s tem poseglo v pravico do svobode izražanja in svobode tiska. Novost je tudi obvezna vključitev prepovedi spodbujanja k sovraštvu in nestrpnosti v pravila za komentiranje.


Osnutek zakonskih sprememb prinaša vključitev novinarskih združenj v presojo sovražnega govora

Na ministrstvu razmišljajo tudi o dodatni varovalki v obliki vključitve samoregulativnih novinarskih združenj. Osnutek sprememb zakona o medijih namreč prinaša možnost, da inšpektor za mnenje o tem, ali gre za sovražni govor, zaprosi reprezentativna strokovna združenja medijev ali novinarjev. Primerljivo rešitev je najti v zakonu o varstvu potrošnikov ter se nanaša na nedostojno ali zavajajoče oglaševanje.

Četrti sklop zakonskih sprememb se loteva zagotavljanja transparentnosti medijskega lastništva in omejevanja njegove koncentracije. Na ministrstvu v zvezi s tem predlagajo nov model, ki krepi odgovornosti regulatorjev. Peti sklop prinaša odpravo prenormiranosti z namenom večje svobode medijev pri urejanju svojih vsebin, tudi v primeru obveznih deležev slovenske glasbe in lastne produkcije.

Zdajšnja ekipa na ministrstvu pa načrtuje tudi ureditev obveznega razširjanja radijskih in televizijskih programov, ki so v širšem interesu. Tako predlaga posodobitev zastarelih določb o vključevanju vsebin v programske sheme operaterjev distribucijskih platform. Po njeni oceni aktualna ureditev ne zadovoljuje potreb izdajateljev programov ter njihovih gledalcev in poslušalcev, kot tudi ne samih upravljavcev platform.


Po spremembah zakona o medijih tudi prilagoditev zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah

Sicer na ministrstvu za kulturo med kratkoročne prioritete pri posodobitvi medijske zakonodaje uvrščajo tudi prilagoditev zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki bo sledila spremembam zakona o medijih. Čas za prenos evropske direktive v nacionalno zakonodajo se bo iztekel septembra 2020. Direktiva širi področje urejanja na platforme za izmenjavo video vsebin.

Prenova zakona o elektronskih komunikacijah je v pristojnosti ministrstva za javno upravo. Ker so številna njegova določila povezana z zakonom o medijih, bo pri pripravi sprememb sodelovalo ministrstvo za kulturo. Na slednjem pa so tudi napovedali razmislek o tem, kako položaj Radiotelevizije Slovenija prilagoditi novostim v medijski krajini in praksah občinstva.

Ljubljana, 06. junija (STA)