Po odločitvi ustavnega sodišča, ki je decembra lani sklenilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa tudi območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo, pristojni zdaj iščejo rešitve za odpravo neustavnosti. Zakonodajalec ima pri pri tem dve možnosti: ena je preoblikovanje volilnih okrajev, druga pa njihova ukinitev in uvedba prednostnega glasu.
V skladu s tem so na ministrstvu za javno upravo pripravili tri predloge zakonskih sprememb. Eno izmed njih, predlog preoblikovanja volilnih okrajev, je minister Rudi Medved v ponedeljek predstavil koaliciji, predsednik republike Borut Pahor pa je predstavnikom parlamentarnim strank posredoval vse predloge in jih za četrtek povabil na posvet.
S preoblikovanjem do bolj enakomerne porazdelitve volivcev po okrajih
Predlog za preoblikovanje volilnih okrajev zaenkrat zajema le preoblikovanje okrajev v tretji in osmi volilni enoti. Iz delovnega gradiva ministrstva za javno upravo pa je razvidno, da bi pri preoblikovanju posegli tudi v obstoječo ureditev volilnih enot ter tako sledili načelu, da morajo biti meje volilnih enot usklajene z občinskimi mejami. Izjema bi bila le Mestna občina Ljubljana, ki bi še naprej ostala razdeljena na dve volilni enoti, bi pa meje volilnih enot spremenili v občinah Trbovlje, Šentrupert in Pesnica.
Bolj zahtevno bo preoblikovanje volilnih okrajev, saj zaradi sedanje ureditve prihaja do velikih razlik v njihovi velikosti in posledično do neustavnosti obstoječe ureditve. V letošnjem letu namreč najmanjši volilni okraj, to je Hrastnik, za 59 odstotkov navzdol odstopa od povprečja, največji (Grosuplje) pa kar za 63 odstotkov navzgor. Meje obstoječih okrajev v številnih primerih torej tudi niso usklajene z občinskimi mejami.
V simulaciji, ki so jo pripravili na primeru tretje in osme volilne enote, pa sta bolj upoštevani geografska zaokroženost in enakomerna porazdelitev volivcev, pri čemer na ministrstvu poudarjajo, da je končna rešitev vedno kompromis.
V tretji volilni enoti trenutno največji volilni okraj (Ljubljana Vič - Rudnik I) po številu prebivalcev za skoraj 30 odstotkov navzgor odstopa od povprečja, poleg tega pa so skoraj vse četrtne skupnosti v Ljubljani razdeljene na dva ali več okrajev. Po novem bi največje odstopanje od povprečja znašalo 13 odstotkov navzgor v novem okraju Polhov Gradec - Medvode. Na dva ali več okrajev bi bile še vedno razdeljene občine Ljubljana, Medvode in Vrhnika, bi pa bili v Ljubljani na dva okraja razdeljeni le še dve četrtni skupnosti.
Tudi v osmi volilni enoti s sedežem na Ptuju trenutno največji okraj (Murska Sobota II) za 30 odstotkov navzgor odstopa od povprečja, medtem ko je območje Prekmurja v primerjavi s preostankom volilne enote podpovprečno zastopano. Ministrstvo tu predlaga dve možni rešitvi: po eni bi oblikovali okraj, ki povezuje občine na levem in desnem bregu Mure, po drugi pa bi na območju Prekmurja oblikovali štiri volilne okraje. Po prvi verziji bi bila občina Ljutomer razdeljena na dva okraja, po drugi pa ne bi razdelili nobene občine.
Za preostale volilne enote bodo po napovedi ministra za javno upravo potrebovali vsaj še dva meseca.
Mogoča tudi uvedba absolutnega ali relativnega prednostnega glasu
Za zdaj sicer kaže, da so stranke bolj kot preoblikovanju okrajev naklonjene njihovi ukinitvi in uvedbi obveznega prednostnega glasu. Na ministrstvu za javno upravo so pripravili dva osnutka novele zakona o volitvah v državni zbor: eden predvideva uvedbo obveznega absolutnega prednostnega glasu, drugi pa obveznega relativnega prednostnega glasu.
Z uvedbo obveznega prednostnega glasu bi po navedbah predlagateljev bolj dosledno zagotovili odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom. Po trenutni ureditvi namreč volivec dejansko ne glasuje za izbranega kandidata, pač pa za listo v volilni enoti, kar pomeni, da je personalizacija volitev bolj navidezna.
Oba osnutka predvidevata ukinitev volilnih okrajev oziroma bi jih ohranili le še na administrativni ravni, volivci pa bi glasovali na ravni volilne enote. Vsaka stranka lahko v volilni enoti predlaga najmanj šest in največ 11 kandidatov - izjema so liste, ki jih predlagajo volivci, saj bi te lahko imele manj kandidatov -, volivci pa bi izbirali med vsemi. Pri tem bi uvedli dodaten pogoj, da bi morali imeti kandidati najmanj dve leti stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidirajo.
Tako absolutni kot relativni glas bi bila obvezna, torej bi volivec moral glasovati za enega od kandidatov. V primeru absolutnega prednostnega glasu bi bili izvoljeni tisti kandidati, ki so znotraj liste dobili največ prednostnih glasov, ne glede na to, kakšno število prednostnih glasov je bilo oddanih in koliko glasov je dobil posamezni kandidat. Če pa na ta način ne bi bilo izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, bi bili na preostala poslanska mesta na tej listi izvoljeni kandidati po vrstnem redu na listi.
Če pa bi uvedli relativni prednostni glas, bi ta veljal le v primeru, da število prednostnih glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, dosega določen prag, odvisen od števila vseh glasov, oddanih za listo, in od števila kandidatov na listi. Količnik bi se izračunal tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. V primeru liste z 11 kandidati bi se tako prednostni glasovi za določenega kandidata upoštevali, če bi njihovo število preseglo 4,5 odstotka vseh glasov za listo.
Glasovanje z relativnimi prednostnimi glasovi sicer v Sloveniji velja že na evropskih in lokalnih volitvah, a na teh volitvah oddaja prednostnega glasu ni obvezna. Zaradi manjšega števila kandidatov je prag na evropskih volitvah sicer nekoliko višji, kot bi bil po predlogih na parlamentarnih, a je bilo kljub temu na zadnjih volitvah s prednostnimi glasovi sedem od osmih evropskih poslancev (izjema je bila Patricija Šulin, ki je prišla v Evropski parlament na podlagi umestitve na listi). Torej gre sklepati, da bi v primeru obveznih prednostnih glasov na parlamentarnih volitvah ravno ti krojili podobo DZ.
Na lokalnih volitvah pa je prag za upoštevanje prednostnih glasov precej višji, tako da je s prednostnimi glasovi izvoljenih le malo kandidatov.
Ljubljana, 16. maja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
