Menihu, ki ima v drugi državi članici status odvetnika, grška zakonodaja, zaradi nezdružljivosti statusa meniha in odvetniškega poklica, prepoveduje vpis v imenik odvetniške zbornice. Ta prepoved je v nasprotju s pravom Evropske unije.
Sodišče EU je v zadevi C-431/17 z dne 7. maja 2019 ugotavljalo, ali se lahko menih Irenej, menih samostana Petra v Karditsi (Grčija), ki je poklicni naziv odvetnika pridobil na Cipru, vpiše v posebni register odvetniške zbornice v Atenah (Grčija). Odvetniška zbornica je njegovo zahtevo zavrnila na podlagi nacionalnih določb o nezdružljivosti opravljanja odvetniškega poklica s statusom meniha, z navedbo, da te določbe veljajo tudi za odvetnike, ki želijo poklic v Grčiji opravljati pod poklicnim nazivom iz svoje matične države.
Ker se menih Irenej s takšno odločitvijo ni strinjal, je pred državnim svetom izpodbijal odločbo zbornice ter navajal, da Grčija svojega nacionalnega prava ni uskladila z Direktivo 98/5/ES za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena.
Sodni svet se je na sodišče EU glede razlage predmetne direktive obrnil s predhodnim vprašanjem, ali mora pristojni organ meniha vseeno registrirati za opravljanje poklica odvetnika pod poklicnim nazivom, pridobljenim v matični državi članici, čeprav nacionalna pravila poklicnega ravnanja, ki veljajo za odvetnike v državi članici gostiteljici menihu ne dovoljujejo, da bi opravljal odvetniški poklic.
Sodišče je najprej opozorilo, da je v skladu s 1. členom Direktive 98/5/ES njen namen olajšati trajno opravljanje odvetniškega poklica s samozaposlitvijo ali redno zaposlitvijo v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila pridobljena poklicna kvalifikacija. Zakonodajalec Unije je s to direktivo med drugim želel odpraviti razlikovanje med nacionalnimi pravili glede pogojev za vpis pri pristojnih organih, ki so bila vzrok za neenakost in so ovirala prosto gibanje, zaradi česar je potrebna popolna uskladitev zahtevanih pogojev za izvrševanje pravice do ustanavljanja.
Nato je sodišče izpostavilo razliko med vpisom v register ter med samim opravljanjem odvetniškega poklica.
Pogoji za vpis v imenik odvetniške zbornice so jasni: odvetnik, ki želi opravljati poklic v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je pridobil poklicno kvalifikacijo, se mora registrirati pri pristojnem organu v tej državi. Ta ga mora registrirati, če oseba predloži potrdilo, ki dokazuje njegovo registracijo pri pristojnem organu v matični državi članici. V zvezi s tem je Sodišče v preteklosti že presodilo, da je predložitev potrdila o vpisu pri pristojnem organu v matični državi članici za pristojni organ države članice gostiteljice edini pogoj, od katerega je odvisna registracija te osebe.
Nadalje pa je sodišče opozorilo, da pravila, ki urejajo opravljanje odvetniškega poklica, niso bila predmet uskladitve in lahko znatno odstopajo od države do države. Sodišče je poudarilo, da lahko nacionalni zakonodajalec predpiše določena pravila, ki pa morajo biti sorazmerna z doseganjem zastavljenih ciljev. Natančneje, za opravljanje poklica odvetnika je bistveno, da ni konflikta interesov, kar zlasti zahteva, da morajo biti odvetniki neodvisni od organov, ki nikakor ne smejo vplivati nanje. V konkretnem primeru to pomeni, da bo Sodni svet moral presoditi, ali lahko menih, upoštevaje nacionalno zakonodajo, opravlja poklic odvetnika v Grčiji ali ne, saj mora pri tem spoštovati enaka pravila poklicnega ravnanja kot ostali odvetniki v tej državi.
Sodišče EU je tako zaključilo, da je grška zakonodaja, ki menihu, ki ima v drugi državi članici status odvetnika, zaradi nezdružljivosti statusa meniha in odvetniškega poklica prepoveduje, da se vpiše v imenik odvetniške zbornice, v nasprotju s pravom Unije.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
