c S

Odprta Pandorina skrinjica glede pomena kršitev pravil imenovanja sodnikov?

30.04.2019 V nedavni zadevi Guðmundur Andri Ástráðsson proti Islandiji se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) srečalo z vprašanjem, ali s strani domačih sodišč ugotovljene kršitve določb domačega prava v postopku imenovanja določenih sodnikov predstavljajo razlog za ugotovitev kršitve konvencijske pravice do poštenega sojenja v sodnih postopkih, kjer so ti sodniki sodelovali.

V Islandiji je s 1. januarjem 2018 začelo delovati novo sodišče - Pritožbeno sodišče. Postopek imenovanja prvih petnajstih sodnikov tega sodišča je bil urejen s posebnimi zakonskimi določbami, po katerih je bil posebni petčlanski odbor (v nadaljevanju Odbor) zadolžen za evalvacijo prijavljenih kandidatov in predložitev evalvacijskega poročila ministru za pravosodje. Minister načeloma ni mogel predlagati predsedniku republike v imenovanje za sodnika kandidata, ki ni bil med najbolj kvalificiranimi po evalvaciji Odbora, razen če je takega kandidata predlagal parlamentu v potrditev.

Spomladi 2017 je Odbor takratni ministrici za pravosodje predal evalvacijsko poročilo, v katerem je bilo izrecno navedeno, katerih 15 od 33 kandidatov je bilo najbolj kvalificiranih. Kmalu zatem je ministrica v parlament poslala predlog 15 kandidatov za sodniško imenovanje, od katerih je bilo 11 kandidatov iz petnajsterice najbolj kvalificiranih, preostali štirje pa so bili po točkovanju Odbora na 17., 18., 23. in 30. mestu. Parlament je o ministričinem seznamu 15 kandidatov odločil z enim skupnim glasovanjem in ga s tesno večino 31 glasov za in 30 glasov proti podprl. Junija 2017 je predsednik države petnajst izglasovanih kandidatov imenoval za sodnike.

Kmalu zatem sta dva neizbrana kandidata, ki sta bila med 15 najbolj kvalificiranimi kandidati po evalvaciji Odbora, vložila tožbi zoper državo. Vrhovno sodišče je decembra 2017 zavrnilo njuna zahtevka za razveljavitev imenovanj, zavrnilo odškodninska zahtevka iz naslova premoženjske škode in vsakemu dosodilo 5.700 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo. V obrazložitvi je med drugim zapisalo, da je ministrica kršila predpise o upravnem postopku s tem, ko ni ustrezno obrazložila svojega predloga parlamentu, zakaj imenovati štiri kandidate, ki niso bili na seznamu petnajsterice najbolj kvalificiranih. Pri tem je izrecno opozorilo na splošno načelo islandskega upravnega prava, da je izvršilna veja oblasti pri imenovanjih vezana na pravilo, da so lahko izbrani samo najbolj kvalificirani kandidati.

Zatrjevana kršitev pravice do poštenega sojenja zaradi "sporne" sodnice

Pritožnik je bil marca 2017 obsojen na 17 mesecev zapora zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom narkotikov. Pritožbeno sodišče je marca 2018 potrdilo prvostopenjsko sodbo, maja 2018 pa je vrhovno sodišče potrdilo pritožnikovo obsodbo. Pritožnik se je nato obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice in zatrjeval, da mu je bila s tem, ko je pri odločanju o njegovi pritožbi sodelovala sodnica A. E., ki je bila ena izmed štirih spornih kandidatov, kršena pravica do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), da mu sodi neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče.

Odločitev ESČP

Povzetek splošnih načel
Pri povzetju splošnih načel je ESČP med drugim poudarilo, da koncept "ustanovitve" iz prvega stavka prvega odstavka 6. člena EKČP po svoji naravi zajema tudi proces imenovanja sodnikov, ki mora potekati v skladu s takrat veljavnimi pravili domačega prava. ESČP je nadalje opozorilo, da bo kršitev pravil domačega prava o postopku imenovanja sodnikov načeloma pomenila kršitev prvega odstavka 6. člena EKČP, pri čemer se ne zahteva ločena presoja, ali je taka kršitev v konkretnem primeru povzročila nepoštenost sojenja. Pri tem je izpostavilo, da ESČP ne more podvomiti o presoji domačih sodišč glede interpretacije določb domačega prava, razen če je prišlo do očitne kršitve domačega prava.

Na podlagi sodne prakse ESČP o tem, kdaj je neka kršitev domačega prava očitna, je ESČP zaključilo, da bodo očitne le tiste kršitve določb domačega prava o ustanovitvi sodišč, ki bodo temeljne narave in ki bodo tvorile integralni del ustanovitve ter delovanja sodnega sistema, pri tem pa se bosta upoštevali tako narava in resnost zatrjevanih kršitev kot tudi to, ali je do kršitve domačega prava prišlo namenoma ali vsaj zaradi očitnega neupoštevanja domačega prava.

2.NIVO: Uporaba splošnih načel v pritožnikovem primeru
ESČP je uvodoma spomnilo, da je že islandsko vrhovno sodišče v sodbah decembra 2017 in v sodbi v pritožnikovem kazenskem postopku ugotovilo, da je prišlo v postopku imenovanja sodnikov Pritožbenega sodišča do kršitve pravil domačega prava, in poudarilo, da ESČP nima podlage za dvom o teh ugotovitvah vrhovnega sodišča ter da je dolžnost ESČP, da ugotovi, ali so bile ugotovljene kršitve očitne in je zaradi njih sodelovanje sodnice A. E. v pritožnikovem kazenskem postopku predstavljalo kršitve prvega odstavka 6. člena EKČP ...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Luka Vlačić: Odprta Pandorina skrinjica glede pomena kršitev pravil imenovanja sodnikov? ali na portalu Pravna praksa, 2019, št. 16





Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.