Odziv po mojem mnenju terjajo naslednje trditve avtorja: (i) da sodna ideologija obstaja tudi v kontinentalnem pravnem sistemu; (ii) da nasprotne trditve niso niti teoretično niti praktično utemeljene; (iii) da so zatrjevane razlike med common law in kontinentalnim pravnim sistemom zgodovinski ideološki konstrukt; (iv) da smo vsi zaradi česar da smo vsi, ki v borbi za vrednote kot so pravna varnost, predvidljivost, določnost in koherentnost, vključno z neodvisnostjo in nepristranskostjo sodstva, katerim naj bi služilo objektivno, ideologije prosto pravo, v resnici nevedneži ali naivci, ki prav tem istim vrednotam delamo škodo. Avtor vseh trditev ne utemelji, zraven pa zapiše tudi nekaj neresnic in celo nesmislov. Ker menim, da so razlogi za to globlji, odgovarjam.
Avtorjevi zaključki o prvih odzivih na delne analize sodb ustavnega sodišča v projektu Ideologija na sodiščih ostanejo v kolumni neutemeljeni, zaradi česar izpadejo samovoljni. Le ugibamo lahko, ali so plod neznanja, naivnosti ali celo avtorjeve zavestne manipulacije. Iz vsebine njegove kolumne ne izhaja, da ideologije ni, temveč, da o njej v kontinentalnih pravnih sistemih ni moč prepričljivo razpravljati. Njegovo kolumno razumem kot apologijo judikature, ki naj bi prevzela prvenstvo ustvarjalcev prava, v bodočnosti zrušila temelje kontinentalnih pravih sistemov ter skozi usta ideologiziranega sodnika odločala o neenakosti, zanemarjajoč ustavo in drugo pozitivno pravo.
Opisano razumevanje podpirajo naslednja avtorjeva stališča. Prvič. Izpodbijanje razlik med common law in kontinentalnim pravnim sistemom. Čemu naj bi služila primerjava, razen morda metodam morebitnega odpravljanja ideoloških, nezakonitih odločitev v praksi?! Drugič. Če temu dodamo še: (i) nerazumljivo in neobrazloženo po avtorju zanimivo stališče sodnikov rednih sodišč o ideologiji v sodstvu; (ii) njegovo trditev, da stališča drugih nimajo niti teoretične niti praktične utemeljitve, pri tem pa sam z eno samo povedjo ne utemelji svojega stališča, ki zato izpade v celoti arbitrarno; (iii) zatrjevanje kako da je zatrjevana razlika med common law in kontinentalnim pravnim sistemom zgodovinski ideološki konstrukt, česar prav tako ne utemelji (kaže pa kot da ne bi študiral doma in v tujini; kot da bi prešprical skoraj 250 let zgodovine razvoja kontinentalnega pravnega sistema; kot da ne bi vedel, da ni sporno, da je med obema konceptoma, med normativni in dejanskim razlika tudi v uporabi različnih metod znanstvenega mišljenja, razlik v argumentativni logiki, poteh deduktivnega sodniškega silogizma), je argumentov takega zaključka kar nekaj. In tretjič. Ker ideologija brez dvoma obstoji, je pa implicitna, jo je potrebno narediti bolj eksplicitno. Kako? Ni znano. V vsakem primeru ima pri tem ključno vlogo pravno izobraževanje!
Avtorjevi izsledki naj torej služijo naslednjim usmeritvam. (i) Pravno izobraževanje naj zagotovi, da bo ideologija na sodiščih bolj eksplicitna. (ii) Ker predvsem redni sodniki tega ne dojemajo, jih je treba zamenjati. (iii) Kontinentalni pravni sistem je kompromitiran, saj ni garant nearbitrarnega odločanja, kar dokazujejo tudi desettisoči prisilnih predpisov v kontinuiranem spreminjanju. (iv) Nearbitrarnost odločanja lahko zagotovi le eksplicite ideološko naravnan redni sodnik. (v) Temu naj bi postavljali meje odločanja v posameznih sodnih sporih njegova vest, poštenje in eksplicitna ideološka opredelitev, ne pa normativni sistem ob odločni prenormiranosti.
Pozorni opazovalci bodo ugotovili, da se to že dogaja. Še malo pa bo izključno merilo pravnosti prepoznanje »pravega« z nikomer in ničemer usklajenega judikata, ki bo rešilo morebitni spor. Dokler bo to sploh potrebno. Sodna veja oblasti to vse težje počne, saj jo pogosto zamenjujejo izvensodni postopki mediacij in poravnav, v katere se aktivno vključujejo tudi redni sodniki, ki kljub preobilice dela v rednih službah prevzemajo dodatna, dopolnilna dela v teh postopkih. Da to pomeni degradacijo sodstva, njegove avtoritete in integritete, ni dvoma. Ne bi pa smelo biti več dvoma, da ta pot vodi v nadaljnje nesodno reševanje sporov med ljudmi, na ulice! Je to tisto kar želimo?!
Jože Kristan, odvetnik
Kranj, 21. aprila 2019
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
