Kot je pojasnila vodja implementacijske skupine za družinski zakonik na vrhovnem sodišču, vrhovna sodnica Mateja Končina Peternel, bi bilo mogoče na podlagi podatkov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sklepati, da bodo družinska sodišča glede na število tovrstnih zadev v prejšnjih letih letno prejela okoli 450 dodatnih zadev, bo pa ta številka zagotovo višja. Kazenski zakonik namreč predvideva nove ukrepe, ki jih prejšnji zakon ni poznal, na primer, da bodo morala sodišča po treh letih preveriti utemeljenost vseh še trajajočih ukrepov odvzema otroka in namestitev v zavode in rejništvo, ki so jih izrekli centri za socialno delo, ter tudi odločiti o preživninski obveznosti staršev, če ta še ni bila določena. Tako v omenjeni implementacijski skupini za zdaj računajo, da bo novih zadev za sodišča okoli 690 letno.
Priprave za sprejem tolikšnega števila dodatnih zadev tudi zato potekajo že nekaj časa, pri čemer je poudarek na novih kadrih in dodatnemu izobraževanju že obstoječih sodnikov. Na področju kadrov so po besedah Končina Peternelove razpisali sedem novih sodniških mest, sodiščem pa odobrili dodatnih 36 mest za sodno osebje. Če bodo obremenitve večje, nameravajo odobrili še dodatne kadrovske okrepitve.
Za dodatno usposobljenost sodnikov so do zdaj organizirali več izobraževanj in usposabljanj. V okviru teh so skupaj s strokovnjaki iz centrov za socialno delo uporabo določb družinskega zakonika tudi preizkusili s simulacijo v konkretnih primerih ter skušali odkriti možne težave, predvsem ko gre za sodelovanje med sodišči in centri. Pri tem so po besedah vrhovne sodnice kot eno od težav odkrili, da centri (poleg interventne službe, ki deluje že ves čas) nimajo organiziranega deljenega delovnega časa, kar bi omogočalo zagotavljanje njihovih storitev tudi popoldne in po potrebi ob koncu tedna, kar bi bilo na primer nujno zaradi izvajanja stikov pod nadzorom. Trenutno namreč centri za socialno delo stike pod nadzorom izvajajo le ob sredah med 15. in 18. uro, kar pa je za starše, ki hodijo v službo, nemogoče, opozarja sodnica.
Primanjkuje izvedencev kliničnih psihologov
Z dodatnimi izobraževanji želijo po besedah Končina Peternelove zmanjšati tudi težave zaradi pomanjkanja izvedencev psihološke in psihiatrične stroke, s katerimi se soočajo. Samo ta trenutek bi namreč potrebovali še vsaj 10 aktivnih izvedencev kliničnih psihologov. "Z zagotovitvijo kakovostnega dela centrov za socialno delo, ki za sodišča v družinskih zadevah pripravljajo mnenja, kakovostno izdelavo izvedenskih mnenj in kakovostnim vodenjem postopka s strani sodnikov, želimo z izobraževanju čim bolj zmanjšali potrebo po postavljanju izvedencev ali vsaj po ponavljanju dokaza z izvedencem," pravi.
Do nedavnega so imeli odgovorni za uveljavitev družinskega zakonika težavo, ker še ni bil sprejet zakon o nepravdnem postopku, ki bi uredil pravila postopkov ter elektronsko sprejemanje in vročanje pisanj med centri za socialno delo in sodišči. Z nedavnim sprejetjem omenjenega zakona je rešeno tudi to. Kot pravi vrhovna sodnica, so pri vzpostavljanju elektronskega sprejemanja in vročanja pisanj, ki je zahtevalo veliko usklajevanja med ministrstvom za delo in vrhovnim sodiščem ter dodatnega izobraževanja sodnega osebja, v zaključni fazi.
Z uveljavitvijo družinskega zakonika bodo sodišča od centrov za socialno delo prevzela odločanje o vseh ukrepih za varstvo koristi otrok. Končina Peternelova ocenjuje, da bosta med najzahtevnejšimi zadevami postopek za odvzem otroka staršem in namestitev otroka v rejništvo ali v zavod ter namestitev otrok s čustvenimi težavami in motnjami v zavod s soglasjem staršev. Med težjimi bo tudi ukrep omejitve starševske skrbi, ki pa zdaj predvideva novo možnost, to je, da lahko sodišče centru za socialno delo naloži, naj določen čas opravlja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi z namenom, da se staršem, ki ne zmorejo ustrezne skrbi za otroka, pravočasno zagotovi strokovna pomoč, tako da odvzem otrok ni potreben.
Na ministrstvih optimistični
Med sodišči, ki jih bo družinski zakonik najbolj obremenil, bo Okrožno sodišče v Ljubljani oziroma njegov oddelek za družinsko sodstvo. Predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je ob predstavitvi letnega dela okrožnega sodišča glede tega dejal, da priprave na nove naloge potekajo že vse leto, zato ga ne skrbi, da bi prišlo do kakšnih večjih zapletov. Bodo pa morali oddelek kadrovsko okrepiti, načrtujejo tudi najem dodatnih prostorov, je napovedal.
Na ministrstvu za pravosodje ocenjujejo, da priprave na uveljavitev družinskega zakonika potekajo tvorno. Poleg imenovanja implementacijske skupine, ki jo vodi Končina Peternelova, kot pomembno pri pripravah izpostavljajo tudi ustanovitev podobne implementacijske skupine na ministrstvu za delo ter nedavno sprejetje zakona o nepravdnem postopku. Bo pa treba še dopolniti pravilnik o opravljanju službe izvršitelja, pri čemer bi za večjo zavarovanje koristi otrok dopolnili postopek, ko je treba prisilno izvršiti sodno odločbo z družinskega področja, pravijo.
Na ministrstvu za delo zagotavljajo, da vsa odprta vprašanja pri pripravah na uveljavitev družinskega zakonika rešujejo sproti, ter obljubljajo, da bodo z vsemi pristojnimi organi skušali zagotoviti čim bolj nemoteno uvedbo vseh novosti na sistemski ravni.
Ljubljana, 10. aprila (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
