"Številni varnostno težavni in pomembni dogodki v bližnji preteklosti, še posebno pa tisti, ki jih spremljamo v današnjem času, vplivajo na to, da se vse države EU z varnostjo intenzivno ukvarjajo in tudi ustrezno ukrepajo," piše v uvodu predloga resolucije, ki bo zajela časovno obdobje med letoma 2019 in 2023. Predlog bo na eni prihodnjih sej obravnavala vlada, potem ko se je prejšnji štiriletni program iztekel leta 2016.
Temeljni cilj programa je zagotavljanje takšnega družbenega okolja, ki bo dolgoročno vplivalo na zmanjšanje kriminalitete. Učinkovito preprečevanje pa je odvisno od številnih dejavnikov, zato je treba v preventivne aktivnosti vključiti različne družbene dejavnike od lokalne do državne ravni, zasebnega sektorja in civilne družbe. "Učinki preventivnih aktivnosti niso takoj vidni, imajo pa dolgoročne pozitivne učinke," so navedli.
Na leto povprečno 74.000 kaznivih dejanj
Statistični podatki kažejo, da je bilo med letoma 2013 in 2017 storjenih 369.743 kaznivih dejanj, v povprečju 74.000 kaznivih dejanj na leto. Največ obravnavanih jih je bilo leta 2013 (93.833), najmanj pa leta 2017 (58.052). "Zaznano je izrazito zmanjšanje števila obravnavanih kaznivih dejanj v letu 2015, kar je posledica množičnega angažiranja policistov in kriminalistov pri reševanju migrantske krize, v naslednjih dveh letih pa se je trend zmanjševanja nadaljeval," ugotavljajo na ministrstvu za notranje zadeve.
Preiskanost kaznivih dejanj se je v tem času gibala od 47 do 52 odstotkov, pri čemer sta se delež preiskanih kaznivih dejanj in delež kaznivih dejanj, ki jih je policija odkrila z lastno dejavnostjo, do leta 2015 povečevala, potem pa, kljub zmanjšanju obsega obravnavane kriminalitete, ponovno upadla.
Ministrstvo skrbi versko podprt nasilni ekstremizem v regiji
Za ministrstvo je skrb vzbujajoč zlasti versko podprt nasilni ekstremizem v regiji zahodnega Balkana, Avstriji in Italiji. Posebno tveganje pomenijo vplivni verski in ideološki voditelji, ki so pogosto odgovorni za krepitev radikalizacije in novačenje za namen terorizma. Povezava s Slovenijo pa se kaže predvsem v logistični podpori, ki jo zagotavljajo posamezniki ali skupine pri novačenju tujih terorističnih borcev. Pri tem pomenijo posebno varnostno tveganje povratniki, ki se po daljši izpostavljenosti indoktrinaciji in nasilju - ter obenem dodatno usposobljeni za uporabo vojaškega orožja in taktik - v slabem psihofizičnem stanju vračajo v domovine.
Po oceni pristojnih organov terorizem Slovenije trenutno ne ogroža neposredno, ni pa mogoče izključiti morebitnih terorističnih aktivnosti, predvsem na tuja predstavništva pri nas. Zato je nujno terorizem obravnavati celovito, načrtno in sistemsko urejeno. "Predvsem pa zagotoviti ustrezne nacionalne kapacitete in zmogljivosti. Nacionalne strukture so, ob navidezni odsotnosti grožnje, podhranjene in nezadostne, kar vzbuja dvom o njihovi učinkovitosti, ki je ključnega pomena za varnost državljanov in samo nacionalno varnost," je zapisano v programu.
Na nacionalni ravni se bo zato nadaljevala razprava o ustrezni obliki prve nacionalne strategije za preprečevanje terorizma. Poleg tega želijo okrepiti in povečati operativno sodelovanje protiterorističnih enot držav zahodnega Balkana, Avstrije, Češke, Hrvaške, Europola in Interpola.
V Sloveniji zagotovljena visoka stopnja varnosti
V Sloveniji je zagotovljena visoka stopnja varnosti, saj spada med deset najvarnejših držav na svetu, ugotavljajo v resoluciji. Kljub temu njeno nacionalno varnost ogrožajo hude in organizirane oblike kriminalitete, ki povzročajo škodo žrtvam in tudi družbi kot celoti. Finančno ovrednotena škoda, ki jo državi povzroča gospodarska kriminaliteta, je velika. V zadnjih petih letih je znašala skupno 3,29 milijarde evrov in je obsegala 89 odstotkov vse zaznane materialne škode, ki jo je v Sloveniji povzročila kriminaliteta. Ministrstvo zato namerava identificirati in omejiti nezakonite dejavnosti hudodelskih združb na balkanski poti.
Poleg tega med ukrepi navajajo reorganizacijo kriminalistične policije v smeri centralizacije odkrivanja in preiskovanja hudih in organiziranih oblik kriminalitete na državni ravni po vzoru že obstoječega Nacionalnega preiskovalnega urada.
Javno spodbujanje sovraštva in nestrpnosti in sovražni govor
Na področju javnega spodbujanja sovraštva in nestrpnosti ter sovražnega govora ministrstvo napoveduje pripravo poglobljene študije o prisotnosti, obsegu, pojavnih oblikah ter prihodnjih trendih sovražnega govora in dejavnikih, ki ga spodbujajo v Sloveniji. "Nujna je tudi priprava akcijskega načrta ali drugega strateškega dokumenta, ki bo celovito urejal problematiko omejevanja sovražnega govora na sistemski ravni," so zapisali v programu.
Prav tako si bo treba prizadevati za ničelno toleranco do vsakršne nestrpne, ksenofobne in diskriminatorne javne retorike - s tem namenom morajo izraziti odklonilno stališče do vseh oblik sovražnega govora predvsem predstavniki oblasti in politike.
Nujna bo tudi nadaljnja proučitev predpisov o preprečevanju, odkrivanju, preiskovanju ter opredelitvi kaznivih dejanj in prekrškov z znaki sovražnosti, in to z namenom priprave morebitnih ustreznejših zakonskih rešitev, so zapisali na ministrstvu, potem ko je v javnosti doslej večkrat prišlo do polemik, ali je v Sloveniji to področje ustrezno zakonsko regulirano.
Ljubljana, 09. aprila (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Spoznajte LEXI
Ni vključena v vaš paket
