Poslanci se združujejo v politične skupine, ki niso organizirane po nacionalnosti, ampak po političnem prepričanju. Za oblikovanje skupine morajo pod okrilje dobiti najmanj 25 poslancev iz najmanj četrtine držav članic.
Evropski poslanci lahko pripadajo le eni politični skupini, lahko pa so tudi neodvisni. Med mandatom parlamenta sicer poslanci pogosto zamenjajo skupino, torej se število poslancev po skupinah lahko spreminja, lahko pa nastanejo tudi nove politične skupine.
Tako se je zgodilo po volitvah leta 2014, ko pri evroskeptični Evropi narodov in svobode (ENF) niso uspeli izpolniti pogojev za oblikovanje politične skupine. Šele junija leta 2015 jim je uspelo zbrati najmanj 25 poslancev iz najmanj sedmih držav članic in takrat se je oblikovala osma politična skupina v Evropskem parlamentu, v kateri je 37 poslancev, je razvidno iz tabele, objavljene na spletni strani parlamenta.
Vsaka politična skupina ureja svojo interno organizacijo, v okviru katere med drugim izberejo vodjo oz. dve vodji. Pred vsakim glasovanjem na plenarnem zasedanju skupine pregledajo poročila parlamentarnih odborov in sestavijo seznam dopolnil. Znotraj politične skupine zavzamejo stališče glede poročila in usmeritev, kako bodo člani skupine glasovali, a poslanci niso zavezani k temu, da se držijo dogovora.
Evropski poslanci na konstitutivni seji izvolijo tudi predsednika Evropskega parlamenta za mandat dveh let in pol. Tradicionalno se na tem položaju že več let izmenjujeta predstavnika največjih političnih skupin v parlamentu, to sta Evropska ljudska stranka (EPP) ter Socialisti in demokrati (S&D).
V trenutni sestavi ima EPP 217 poslancev, S&D pa 186. Skupaj imata skupini večino v parlamentu in sta tako po skupnem dogovoru o podpori imenovali predsednika Evropskega parlamenta. Prvo polovico mandata je bil predsednik Nemec Martin Schulz iz vrst S&D, drugo polovico pa je Italijan Antonio Tajani (EPP).
Predsednik Evropskega parlamenta med drugim vodi plenarna zasedanja in konferenco vodij političnih skupin, nadzira delo parlamenta in nagovarja Evropski svet pred srečanji, ko predstavi stališče Evropskega parlamenta.
V okviru vodenja plenarnih zasedanj predsednik parlamenta tudi določa čas govorov na razpravah. Praviloma se prvi del časa razdeli enakomerno med vsemi političnimi skupinami, drugi del pa proporcionalno glede na skupno število poslancev v tej politični skupini.
Po velikosti sta največji, kot že omenjeno, EPP (217 poslancev) in S&D (186), sledijo zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti (ECR) s 75 poslanci, liberalci (Alde) z 68 poslanci, evropski Zeleni/EFA in evropska levica GUE/NGL s po 52 poslanci, Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD) z 41 poslanci in ENF s 37 poslanci.
Število poslancev v Evropskem parlamentu se sicer zaradi različnih dejavnikov spreminja v vsakem mandatu. Na volitvah leta 2014 se je število poslancev s 766 zmanjšalo na 751. Večje število evropskih poslancev ob koncu prejšnjega mandata je bilo med drugim posledica pridružitve Hrvaške Evropski uniji, a so nato za volitve 2014 ponovno uskladili število mandatov.
Velikost parlamenta pa se bo predvidoma spremenila tudi s prihodnjim mandatom, saj je predviden izstop Velike Britanije iz Evropske unije. V primeru brexita bo v novem parlamentu 705 poslancev skupaj s predsednikom, 14 držav članic pa bo dobilo dodatne predstavnike. Med njimi ne bo Slovenije. Skupno bodo podelili 27 dodatnih poslanskih mandatov, največ po pet jih bosta dobili Francija in Španija. Večina od 14 držav bo sicer prejela po eno dodatno poslansko mesto.
Vsaka država članica ima v Evropskem parlamentu najmanj šest poslancev in največ 96, skupno lahko v parlamentu sedi največ 750 poslancev in predsednik. Omejitve so določene z lizbonsko pogodbo, na ta račun pa je nekaj poslancev izgubila Nemčija, ki je imela v prejšnjem mandatu še 99 evropskih poslancev.
Število poslancev iz posamezne članice se določi glede na število prebivalcev v tej državi. Kljub tovrstni porazdelitvi pa poslanci iz večjih držav v povprečju predstavljajo večje število državljanov kot poslanci iz manjših držav.
Slovenijo trenutno zastopa osem evropskih poslancev. Največ jih sedi v vrstah EPP, in sicer iz treh slovenskih strank. Tako je v Evropskem parlamentu pri EPP najmočneje zastopana SDS s tremi poslanci - Patricijo Šulin, Romano Tomc in Milana Zvera, po enega predstavnika pa imata še NSi z Lojzetom Peterletom in SLS s Francem Bogovičem.
Slovenske barve so zastopane še pri drugi največji politični skupini S&D s Tanjo Fajon (SD), v vrstah Alde sedi Ivo Vajgl (DeSUS), pri evropskih Zelenih pa je aktiven Igor Šoltes.
Bruselj/Strasbourg, 15. marca (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
