Predlagane spremembe so v prvi vrsti posledica opomina Evropske komisije zaradi neupoštevanja Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu, ki za posamezne storitve določa prepoved posredne ali neposredne diskriminacije na podlagi državljanstva. Načelo prepovedi diskriminacije na notranjem trgu pomeni, da v splošnih pogojih, ki so dostopni javnosti, ne sme biti merila, ki bi na podlagi državljanstva ali prebivališča prejemniku in še zlasti potrošniku preprečevalo dostop do storitve, ki je dostopno javnosti, ali bi ga pri tem oviralo.
V zvezi s pravico do ustanavljanja, prostim pretekom oseb in prostim pretokom storitev v okviru EU veljata na področju odvetništva Direktiva Sveta z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov in Direktiva 98/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje trajanja opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena. Direktivi sta bili preneseni v slovenski pravni red z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 24/01), vendar pa je zaradi naknadne pridružitve držav članic Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švicarske konfederacije k direktivama treba določiti možnost opravljanja storitev in opravljanje poklica tujega odvetnika na trajni podlagi s samozaposlitvijo ali redno zaposlitvijo v Republiki Sloveniji tudi za državljane članic EGP in Švicarske konfederacije.
Sprememba 1. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv, ki določa pogoje za opravljanje odvetniškega poklica, omogoča izenačitev državljanov držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije z državljani Republike Slovenije pri možnostih dostopa do poklica odvetnika pri presoji pogojev ob imenovanju za odvetnika. Iz gradiva Evropske komisije izhaja, da zgoraj omenjena določba (pred predlagano spremembo) ne dopušča možnosti dostopa do poklica odvetnik za državljane EU, ki niso slovenski državljani, so pa strokovni naslov za opravljanje odvetniškega poklica pridobili v Sloveniji in takšna ureditev pomeni kršenje prepovedi diskriminacije.
Tako bo po predlagani spremembi pri presoji ustreznosti pogojev za opravljanje odvetniškega poklica pogoj državljanstva Republike Slovenije izenačen z državljanstvom držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije. Predlagana ureditev ne velja za državljane tretjih držav in tako za odvetnike iz tretjih držav veljajo za opravljanje odvetniških storitev oziroma odvetniškega poklica pogoji določeni v 34.a členu ZOdv, če je izpolnjen pogoj dejanske vzajemnosti.
Poleg zgoraj opisane spremembe se predlaga dopolnitev 5. točke prvega odstavka 25. člena na pobudo Odvetniške zbornice, da se med delovne izkušnje doda zaposlitev za Odvetniški zbornici. Dopolnitev temelji na dejstvu, da zaposleni pravniki z opravljenim pravniškim državnim izpitom na Odvetniški zbornici opravljajo dela in naloge, ki so izenačeni z deli in nalogami v okviru zaposlitev pri drugih navedenih v 5. točki prvega odstavka 25. člena.
Pripravila: Vanja Bobaš
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.