Varuh človekovih pravic v poročilu za lansko leto ugotavlja, da je pri spoštovanju načela dobrega upravljanja prišlo do napredka, še vedno pa je bilo kršitev na tem področju lani največ. V poročilu za lani je varuh skupno podal 88 novih priporočil.
Načelu dobrega upravljanja, kjer je bilo lani največ kršitev človekovih pravic, skoraj 90, po številu kršitev sledijo kršitve ustavne določbe, da je Slovenija pravna in socialna država in kršitve dela zakona o varuhu, ki se nanaša na neupravičeno zavlačevanje postopka.
Varuh je lani obravnaval 309 utemeljenih pobud in med njimi brez upoštevanja zagovorništva otrok ugotovil 377 kršitev, kar je 56 manj od leta prej.
Na večini področij je opazil napredek. Izjemi sta področji ustavno zagotovljene enakosti pred zakonom in ustavne pravice do osebnega dostojanstva in varnosti, medtem ko je bilo pri načelu pravičnosti število kršitev nespremenjeno.
Organov, kjer je lani ugotovil kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je bilo 45, kar je devet manj kot leto prej. Največ kršitev so ugotovili na ministrstvu za delo. Vendar pa je njihovo število s 103, kolikor so jih našteli leta 2017, padlo na 64. Na drugem mestu po številu kršitev je vlada, na tretjem pa lokalna samouprava oz. občine. Tako vlada kot lokalna samouprava sta nazadovali, saj so pri obeh zabeležili 13 kršitev več kot leto prej.
Imetnikom podrejencev še ni zagotovljeno sodno varstvo
Varuh priporoča vladi, da čim prej pripravi predlog zakona, ki bo omogočal ustavnoskladno uveljavitev pravice do sodnega varstva za vse morebitne že vložene in prihodnje odškodninske tožbe v zvezi z izbrisi kvalificiranih obveznosti na podlagi zakona o bančništvu. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo protiustavnost zakona. Varuh je že konec leta 2013 vložil zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona, ker je menil, da so bili imetniki podrejenih obveznic brez utemeljenega razloga postavljeni v slabši položaj kot nekateri drugi upniki in bi lahko šlo med drugim tudi za neustaven poseg v enakost pred zakonom.
Še vedno priporoča sprejetje ukrepov za izboljšanje kakovosti sodnih odločb in oblikovanje enotnejše sodne prakse, saj se bo tudi s tem okrepilo zaupanje ljudi v sodne postopke.
Zavodi za prestajanje kazni zapora so še vedno prezasedeni in bivalne razmere niso dobre, opozarja. Ugotavlja tudi, da v zavodih niso dovolj storili za organiziranje dejavnosti in zagotavljanje dela vsem zaprtim, ki so sposobni za delo in želijo delati. Prav tako bi se morale razmere izboljšati pri nameščanju ranljivih zaprtih oseb, zlasti starejših in bolnih.
Vse od leta 2011 varuh opozarja na težave pri delu pravosodnih policistov in na kadrovski primanjkljaj na tem področju. Priporoča, naj se problem po potrebi odpravi z dodatnimi zaposlitvami.
Še vedno pomanjkljivosti pri oddaji glasu na volitvah
Država se že več kot pet let ni ustrezno odzvala na opozorila glede zakonodaje, ki ne predvideva glasovanja po pošti za osebe, ki te namere niso izrazile vsaj deset dni pred dnem glasovanja, ob tem pa ne ureja položaja tistih, ki jim je v času po tem odvzeta prostost oziroma so sprejeti v bolnišnico ali v socialnovarstveni zavod in zato ne morejo glasovati niti na volišču niti ne več po pošti. Varuh priporoča poslancem DZ, da storijo vse, da bi sprejeli ustrezne dopolnitve zakonodaje.
Varuh je kritičen tudi do področja zdravstva, saj še vedno ni meril, s katerimi bi določili mrežo izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Prav tako ni strokovnih podlag za pripravo sprememb zakona o duševnem zdravju. Opravljanje psihoterapevtskih storitev še vedno ni zakonsko urejeno. Ni niti celovite analize vzrokov za predolge čakalne dobe niti analize, ali je treba zakon o nalezljivih boleznih dopolniti, da bo še naprej zagotavljal ustrezno varstvo vseh pred nalezljivimi boleznimi. Po priporočilu varuha naj se ta zakon ustrezno dopolni, da bo upošteval znanstvena in strokovna spoznanja glede tveganj in stranskih učinkov cepljenja.
Po oceni varuha je nedopustno, da zakonodajalec do izteka roka ni poskrbel za ureditev ustavnoskladnega postopka za sprejem oseb z odvzeto poslovno sposobnostjo na varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov. Poziva k sprejetju ukrepov, ki bodo zagotovili ustreznejše bivanje in obravnavo oseb z duševnimi motnjami v socialnovarstvenih zavodih. Ob tem je treba zagotoviti prostorske zmogljivosti in osebje, ki jim bo lahko nudilo ustrezne storitve, meni.
Ljubljana, 20. februarja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
