Sicer je bila "učinkovitost" sodišča lani približno enaka kot leta 2017; odprtih primerov imajo nekaj več kot 56.000. Je pa precej upadlo število izrečenih sodb oz. sprejetih odločitev - lani so jih skupaj sprejeli 42.761, od tega je bilo izrečenih 2738 razsodb, 40.023 primerov pa je bilo zavrženih kot nesprejemljivih za sodišče. Leta 2017 so sprejeli odločitve v 85.951 primerih, od tega je bilo izrečenih 15.595 razsodb, 70.356 primerov pa je bilo zavrženih, kaže objavljena statistika sodišča.
Največ sodb zaradi kršitev človekovih pravic oz. kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah je bilo lani izrečeno proti Rusiji - 238. Sledila je Turčija s 140 sodbami, Ukrajina s 86, Romunija 71 in Madžarska s 35 razsodbami ESČP. Skupno je bilo izrečenih 880 razsodb, v katerih je bilo ugotovljeno kršenje človekovih pravic.
V povezavi s Slovenijo je bilo lani izrečenih 10 razsodb, od tega je bila v petih primerih ugotovljena najmanj ena kršitev evropske konvencije. Od tega so se tri nanašale na kršitev pravice do poštenega sojenja, po ena pa na kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja ter pravice do svobode izražanja.
Skupno je bilo sicer doslej v zgodovini sodišča, ki je bilo vzpostavljeno leta 1959, proti Sloveniji izrečenih 334 razsodb, v katerih so bile ugotovljene kršitve človekovih pravic. Največkrat je šlo za kršitve zaradi predolgih sodnih postopkov in pravice do ustrezne odškodnine.
Številka je relativno visoka, a nekje na ravni sosednjih držav. Proti Hrvaški je bilo recimo izrečenih 316 negativnih sodb, Madžarski 483, Avstriji 275, Italiji pa celo 1830. Najmanj jih je bilo izrečeno proti Monaku (3), Andori (4) in Lihtenštajnu (8). Na drugi strani pa so Turčija (3128), Rusija (2365) in Italija (1830). Visoko je tudi Ukrajina s 1274 razsodbami, v katerih je bila spoznana kršenja človekovih pravic. Skupaj je ESČP doslej izrekel 18.187 razsodb z ugotovitvami kršitev človekovih pravic.
Med odprtimi primeri jih je največ iz Rusije - 20,9 odstotka od skupno 56.000. Sledijo Romunija (15,1 odstotka), Ukrajina (12,9 odstotka), Turčija (12,6 odstotka) in Italija (7,2 odstotka).
Proti Sloveniji je trenutno odprtih 88 primerov, s čimer je bolj pri dnu lestvice od skupno 47 držav. Tudi vloženih je bilo lani nekaj manj tožb - 274, kar je za 100 manj kot v letu 2017. A po drugi strani 35 več kot v letu 2016 in 61 več kot v letu 2015.
Relativno gledano to pomeni 1,33 tožbe na 10.000 prebivalcev, s čimer pa se Slovenija že uvršča višje na lestvici - skupno na 10. mesto. Na vrhu je Črna gora z indeksom 5,11 vložene tožbe na 10.000 prebivalcev. Skupno se je sicer število vloženih tožb proti tej državi v lanskem letu podvojilo, a jih je od skupnih 43.100 vloženih še vedno "le" 318.
Po tem kazalcu potem sledijo še Srbija (3,04), Bosna in Hercegovina (2,56), Lihtenštajn (2,37) in Moldavija (2,29). Slovenija je s svojim indeksom 1,33 med Latvijo (1,34) in Monakom (1,32).
"Največje" kršiteljice pa imajo ta indeks nižji. Rusija, proti kateri je bilo lani na ESČP vloženih več kot 12.000 primerov, ima ob 143 milijonih prebivalcev recimo indeks 0,85 vloženih tožb na 10.000 prebivalcev.
Strasbourg, 24. januarja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
