c S
Pregled dogajanja v pravosodju v letu 2018 20.12.2018 Na področju pravosodja so leto zaznamovale nekatere zakonske spremembe, med drugim razveljavitev dela zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Sprejeti sta bili novelazakona o izvršbi in novela > zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je uvedla probacijo. Za več ostrih tonov je poskrbelo ravnanje vrhovnega sodišča v zadevi Pro Plus.

S sprejeto novelo zakona o izvršbi je Slovenija odpravila pomanjkljivosti v zakonodaji, ki jih je ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ko je presojalo primer družine Vaskrsić. Ugotovilo je namreč, da Slovenija krši Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker njena zakonodaja omogoča, da posamezniku rubijo osnovno nepremičnino, v kateri biva, četudi osnovni dolg znaša le nekaj deset evrov. Z novelo, ki je natančno določila postopke, kako naj sodišča ravnajo v teh primerih, je Slovenija zadovoljila ESČP, saj so iz Sveta Evrope, ki nadzoruje izvrševanje odločb ESČP, sporočili, da je država sprejela ustrezne individualne in splošne ukrepe.

S sprejetjem novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij je Slovenija po zgledu drugih zahodnih držav ustanovila Upravo RS za probacijo, ki namesto centrov za socialno delo in drugih organov, zaprtim osebam po izpustu pomaga pri vključevanju v družbo in nadzira izpolnjevanje obveznosti pri alternativnih oblikah zaporne kazni. Po besedah pravosodne ministrice Andreje Katič je število zadev, ki jih obravnava uprava, preseglo že vsa pričakovanja, zato jo bo treba nujno kadrovsko okrepiti.

Poleti je ustavno sodišče razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je dovoljeval njegovo uporabo za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo. Ocenilo je, da je ta del neustaven, ker omogoča nedopustno retroaktivno uporabo zakona. Posledica razveljavitve je bila, da je tožilstvo začelo umikati obtožnice v primerih, kjer so se uporabljale sporne določbe.

Čeprav nekateri opozarjajo, da bi bilo to nujno, pa tudi v letu 2018 luči sveta ni ugledala novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Predlog slednje je sicer ministrstvo za pravosodje pripravilo, a ga DZ ni obravnaval, ker mu je prej potekel mandat. Po nastopu nove vlade je ministrica Katičeva praktično enak predlog poslala v javno obravnavo, a je bil deležen veliko kritik Komisije za preprečevanje korupcije, ki si želi povsem nov zakon. Katičeva napoveduje, da bo odločitev o tem padla do konca leta.

V letu 2018 kar nekaj dogajanja na področju kadrov

Na področju kadrov je v letu 2018 do najpomembnejše zamenjave seveda prišlo na ministrstvu za pravosodje, kjer je ministra Gorana Klemenčiča nasledila Katičeva. Njene prve poteze kažejo, da bo v veliki meri nadaljevala delo svojega predhodnika ter da se bo spopadla s nekaterimi temami, ki jih do zdaj v sodstvu nisi pogosto odpirali, med drugim vprašanjem uvedbe poskusnega mandata sodnikov in umika volitev sodnikov iz DZ.

Na ustavnem sodišču se je nadaljeval proces redne zamenjave ustavnih sodnikov, saj je 18. decembra potekel mandat ustavni sodnici in predsednici ustavnega sodišča Jadranki Sovdat. Ko bo v prihodnjih dveh letih potekel mandat še Etelki Korpič - Horvat in Dunji Jadek Pensa, bo na ustavnem sodišču sodila povsem nova sestava ustavnih sodnikov. Sovdatovo je na mestu ustavne sodnice nadomestila favoritka vladne koalicije in Levice Katja Šugman Stubbs, na mestu predsednika ustavnega sodišča pa Rajko Knez.

Do zamenjav je prišlo tudi med člani Sodnega sveta. Aprila je namreč DZ izvolil tri člane Sodnega sveta, ki jih voli na predlog predsednika republike. Novi člani so postali Emil Zakonjšek, Andrej Rozman in Verica Trstenjak, ki pa je pred kratkim s te funkcije odstopila.

V letu 2018 so se nekateri vidni predstavniki pravosodja znašli tudi v nekoliko manj uglednih postopkih. Ljubljanski notar Jože Sikošek je ostal brez notariata, ker je ministrstvo ugotovilo, da je bil lani pravnomočno obsojen na osem mesecev pogojne zaporne kazni zaradi zlorabe položaja ali pravic. Že pred tem se je Sikošek znašel tudi v več disciplinskih postopkih, med drugim zaradi napak pri pripravi notarskega zapisa o posojilu stranke SDS pri Dijani Đuđić.

Vrhovni državni tožilec Jože Kozina se je na zahtevo generalnega državnega tožilca Draga Škete znašel v postopku pred komisijo za etiko pri Državnotožilskem svetu, ker je na odboru za pravosodje med drugim izrazil zadovoljstvo, da je v DZ prišla ena izmed političnih strank. Mariborski preiskovalni sodnik Janez Žirovnik pa se je znašel v postopku pred Sodnim svetom, ker se je pojavil na povolilni zabavi novega mariborskega župana Saše Arsenoviča.

Vrhovno sodišče z nepremišljeno izjavo naletelo na ostre kritike

Precej burno je bilo leto 2018 za vrhovno sodišče. Tam je za ostre tone poskrbelo ravnanje pravosodnih policistov, ki so decembra lani preprečili vstop na sodišče brez osebnega pregleda vrhovnemu sodniku Janu Zobcu. Slednji je zoper ravnanje policistov protestiral, predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič pa je nato ukinil osebne preglede sodnikov na glavnem vhodu. A je junija letos v javnost prišel posnetek dogodka, na podlagi katerega je Florjančič ocenil, da Zobec dogodka ni opisal tako, kot se je zgodil, zato je od njega terjal opravičilo. Zobec pa je nasprotno terjal opravičilo od Florjančiča. Vse skupaj se je pomirilo šele po pozivu Sodnega sveta, naj vpleteni zaplet rešijo na dostojen način.

Vnovič je vrhovno sodišče v ospredje prišlo konec oktobra, ko je na spletni strani objavilo izjavo, ki so jo nekateri razumeli, kot da vrhovno sodišče ne bo upoštevalo sodbe ESČŠ v zadevi Pro Plus. Izjava je naletela na ostre kritike zunanjih pravnih strokovnjakov kot tudi sodnikov zaposlenih na vrhovnem sodišču, zaradi česar jo je vrhovno sodišče umaknilo. Kljub pozivom še ni znano, kdo je avtor izjave in kako je lahko prišlo do njene objave.

Je pa za nekaj pozitivnih tonov vrhovno sodišče poskrbelo maja, ko je predstavilo poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2017. To je med drugim pokazalo, da sodišča obvladujejo pripad zadev ter da se povprečen čas reševanja zadev skrajšuje. Bo pa treba dodatne napore vložiti v reševanje nerešenih zadev.

Več naporov bo vrhovno sodišče skupaj z državo moralo vložiti tudi v reševanje položaja nezadovoljnih zaposlenih v pravosodju, ki so 5. novembra začeli stavko. Stavko so pred kratkim zamrznili, a napovedujejo odmrznitev, če v treh mesecih ne bo napredka pri reševanju njihovega položaja.

V letu 2019 pravosodje čaka razprava o mandatu in imenovanju sodnikov

Prihodnje leto politiko in pravosodno stroko čaka predvsem razprava o morebitni uvedbi poskusnega mandata sodnikov in umiku izvolitve sodnikov iz pristojnosti državnega zbora na Sodni svet. Koalicija se je namreč obvezala, da bo predlog sprememb ustave, s katerimi bi uvedli preizkusno dobo sodnikov in umaknili volitve sodnikov iz DZ, predlagala v enem letu.

Nova ministrica je napovedala tudi, da so na ministrstvu v zaključni fazi s pripravo predloga novega zakona o varstvu osebnih podatkov, v doglednem času pa nameravajo sprejeti tudi predlog novele zakona o kazenskem postopku.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.