Ga. Guigo je bila od 29. junija 2007 do 14. maja 2012 zaposlena v družbi Evrosileks OOD, ki ima sedež v Varni (Bolgarija). Bolgarsko okrožno sodišče je s sodbo z dne 26. junija 2013 družbi Evrosileks naložilo, naj ge. Guigo plača določene terjatve iz naslova neto nadomestila za plačani dopust, koriščen marca, aprila in maja 2012, iz naslova plač za maj 2012 in iz naslova odpravnine zaradi prenehanja pogodbe brez odpovednega roka, pri čemer se zneski vseh teh terjatev povečajo za zakonske obresti. Decembra 2013 je regionalno sodišče v Varni začelo postopek zaradi insolventnosti nad družbo Evrosilex ter razglasilo njen stečaj.
Ga. Guigo je 3. avgusta 2016 od jamstvenega sklada zahtevala plačilo terjatev iz naslova plačil, ki jih družba Evrosilex ni plačala. Ta zahtevek se je skliceval na zakon o varstvu terjatev delavcev, na sodbo okrožnega sodišča in na sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi te sodbe. Ker jamstveni sklad v zakonskem roku ni odgovoril, je ga. Guigo to zavrnitev zaradi molka organa izpodbijala pri upravnem sodišču. Jamstveni sklad je z odločbo z dne 13. septembra 2016 njeno zahtevo izrecno zavrnil, zato je ga. Guigo vložila tožbo pri upravnem sodišču v Varni, ki pa je njeno tožbo prav tako zavrnilo.
Bolgarsko Vrhovno sodišče, ki je odločalo v kasacijskem postopku, se je na Sodišče Evropske Unije obrnilo s predhodnim vprašanjem, ali je treba Direktivo št. 2008/94 varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca razlagati tako, da nasprotuje nacionalnim predpisom, kakršen je 4. člen bolgarskega Zakona o varstvu terjatev delavcev, ki ne zagotavljajo jamstva za terjatve, ki jih imajo iz naslova plač delavci, katerih delovno razmerje je prenehalo več kot tri mesece pred vpisom sodne odločbe o začetku postopka zaradi insolventnosti nad njihovim delodajalcem v sodni register.
Sodišče EU je v sodbi št. C-338/17 v zadevi Virginie Marie Gabrielle Guigo poudarilo, da iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da socialni cilji Direktive št. 2008/94 zagotavljajo, da se vsem delavcem v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca zagotavlja minimalno varstvo na ravni Evropske unije z izplačilom neporavnanih terjatev, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij in ki se nanašajo na plačilo za določeno obdobje. Vendar pa imajo skladno s to direktivo države članice možnost, da omejijo obveznost plačila z določitvijo referenčnega obdobja ali obdobja jamstva in/ali zgornje meje plačil. Tako po eni strani drugi odstavek 3. člena Direktive 2008/94 določa, da so terjatve, ki jih prevzamejo jamstvene ustanove, neporavnane terjatve za plačila, vezane na obdobje pred danim datumom, ki ga določijo države članice, in/ali po njem. Po drugi strani pa imajo na podlagi 4. člena direktive države članice možnost, da omejijo obveznost jamstvenih ustanov na obdobje, ki ne sme biti krajše od obdobja, ki zajema nadomestilo za zadnje tri mesece delovnega razmerja pred dnem iz 3. člena in/ali po njem.
Sodišče je v zvezi s tem ugotovilo, da je 6. člen Zakona o varstvu terjatev delavcev v skladu s 3. členom Direktive 2008/94, ki je kot referenčni datum določil datum vpisa sodne odločbe o začetku postopka zaradi insolventnosti v sodni register. Bolgarija je skladno z možnostjo, ki jo podeljuje direktiva, omejila kritje jamstvenih ustanov, kadar je delovno razmerje prenehalo pred tem referenčnim datumom, in sicer tako, da jamstvo odobrijo le delavcem, katerih delovno razmerje je prenehalo v obdobju zadnjih treh mesecev pred tem datumom, kot to določa 4. člen zakona. Izključitev delavcev, katerih delovno razmerje je prenehalo pred tem obdobjem, namreč ne posega v minimalno varstvo skladno z Direktivo 2008/94, saj ti delavci v razmerju do plačilno nesposobnega delodajalca nimajo neporavnanih terjatev, ki izvirajo iz njihove pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja in ki so nastale v zadnjih treh mesecih pred navedenim referenčnim datumom.
Sodišče Evropske unije je zaključilo, da je treba Direktivo št. 2008/94 razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalnim predpisom, kakršen je 4. člen Zakona o varstvu terjatev delavcev, ki ne zagotavljajo jamstva za terjatve, ki jih imajo iz naslova plač delavci, katerih delovno razmerje je prenehalo več kot tri mesece pred vpisom sodne odločbe o začetku postopka zaradi insolventnosti nad njihovim delodajalcem v sodni register.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
