Novela, ki bo začela veljati 25. marca, odpravlja pomanjkljivosti veljavne ureditve, povezane s pravnim redom EU in uskladitev z določbami novih pravnih aktov EU, ki se v Sloveniji uporabljajo neposredno. V 1.a členu so tako po novem navedene uredbe Evropske unije, za izvajanje katerih se v zakonu določata pristojnost in postopek v primerih, ko je Republika Slovenija država izvora ali država izvršbe. Dodatno se spreminja zakon v delu, ki določa izvršitev tujih sodnih odločb, sodnih poravnav in tujih javnih listin (13. člen), pristojnost za izdajo, popravo in razveljavitev potrdila o izvršljivosti sodne odločbe, sodne poravnave oziroma javne listine na podlagi določb pravnega akta Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno (prvi odstavek 42.a člena in prvi in drugi odstavek 42.c člena), pristojnost za izdajo in popravo potrdila o izvršljivosti odločb in aktov institucij Evropske unije in nekaterih v okviru Evropske unije ustanovljenih organov na podlagi določb pravnega akta Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno (drugi in tretji odstavek 42.a člena in tretji odstavek 42.c člena) ter pristojnost za priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe oziroma tuje javne listine oziroma sodne poravnave v Republiki Sloveniji po določbah pravnega akta Evropske unije, ki se v pri nas uporablja neposredno (42.b člen).
Popolnoma na novo pa se z novelo ureja pristojnost in postopek o predlogu za zavrnitev priznanja, predlogu za odločitev, da ni razlogov za zavrnitev priznanja, in predlogu za zavrnitev izvršitve, kadar za izvršitev tuje sodne odločbe oziroma tuje javne listine oziroma sodne poravnave v Republiki Sloveniji po določbah pravnega akta Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, ni treba izvesti postopka priznanja in izvršitve (42.b člen) in pristojnost in postopek v zvezi z evropskim nalogom za zamrznitev (25.a poglavje).
V javnosti najbolj odmevna novost novele je sprememba 71. (primerjalnik besedila) in 169. člena (primerjalnik besedila) zakona, s katerima se želi preprečiti t.i. socialne izvršbe na nepremičnine, katerih temeljna značilnost je, da je dolg nizek in tako njegovo poplačilo s strani dolžnika realno oziroma obvladljivo. Sodišče mora, če ugotovi, da nepremičnina predstavlja dolžnikovo stanovanje ali stanovanjsko hišo, v kateri dolžnik živi, in gre za poplačilo dolga, ki je očitno nesorazmeren glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, obvestiti Center za socialno delo, ki bo skupaj s humanitarnimi organizacijami dolžnikom nudil finančno, čustveno in svetovalno podporo, ki bi se kazala v pripravi načrta odplačila dolga (ob pomoči sorodnikov, sosedov in humanitarnih organizacij ipd.) in skrbeti za vzpostavitev stikov z upnikom, da se doseže dogovor o obročnem odplačilu oziroma delnem odpisu dolgov in odlogu izvršbe.
Dolžnik lahko v teh primerih tudi po poteku roka osmih dni od vročitve sklepa o izvršbi, vendar najkasneje do izdaje odredbe o javni dražbi, predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, sodišče pa bo lahko tudi po uradni dolžnosti določilo drugo sredstvo izvršbe ali drugo nepremičnino, če bo tekom postopka iz evidenc, do katerih ima elektronski dostop ali listin, ki so mu predložene, ugotovilo, da ima dolžnik drugo premoženje, ki zadošča za poplačilo upnikove terjatve.
Kadar dolžnik ne more predlagati drugega sredstva izvršbe pod pogoji iz 169. člena ZIZ, pa bi vendarle lahko izvršbo na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, preprečil, saj bi bilo v primeru izterjave razmeroma majhne terjatve to mogoče ob pomoči sorodnikov, sosedov in humanitarnih organizacij poplačati, je z novelo določen dodaten odlog izvršbe (71. člen).
Sprememba 93. člena ZIZ prinaša še eno dobrodošlo novost, in sicer spletne javne dražbe premičnin in nepremičnin, ki se bodo začele izvajati po zagotovitvi tehničnih pogojev za izvajanje. Zakon uvaja spletni iskalnik javnih dražb, s katerim lahko zainteresirani kupci iščejo stvari, ki so predmet javne dražbe. Iskalnik javnih dražb bo vzpostavilo, upravljalo in vzdrževalo Vrhovno sodišče. Pri izvršbi na premičnine bo način prodaje tako kot do zdaj izbral izvršitelj. Če se bodo stvari prodajale na javni dražbi, izvršitelj razglasi javno dražbo z oklicem na sodni deski in v spletnem iskalniku najmanj osem dni pred začetkom javne dražbe. Na spletni javni dražbi bo lahko sodeloval tisti, ki se prijavi 24 ur pred začetkom spletne dražbe. Po prijavi pridobi enolični znak, s katerim anonimno sodeluje na dražbi.
Z uvedbo spletne javne dražbe se bo zaradi boljše predstavitve predmeta dražbe in sodelovanja širokega kroga dražiteljev povečala uspešnost prodaje, prav tako pa se bodo zaradi prekinitve stika med dražitelji tudi zmanjšana tveganja medsebojnih dogovarjanj in izsiljevanj med ponudniki, ki so prisotna pri izvršbi na nepremičnine.
Med ostalimi novostmi, ki jih prinaša novela, so še pospešitev in hitrejši zaključek izvršilnih postopkov: če sodišče prve stopnje ugotovi, da je pravočasna in dovoljena pritožba utemeljena, lahko z novim sklepom razveljavi ali nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo (novi osmi odstavek 9. člena). Z novelo se tudi izboljšuje inštitut seznama dolžnikovega premoženja ter določajo zakonske podlage za prenovo registra zastavnih pravic na premičninah (RZPP), po kateri se bodo vpisi v register lahko opravljali hitreje in učinkoviteje. Novosti segajo tudi na področje delovanja izvršiteljev. Med drugim se ureja trenutek, ko izvršitelj po razrešitvi ne sme več opravljati dejanj izvršbe (287. člen - primerjalnik besedila), ureja se prevzem poslov umrlega izvršitelja (287. člen), spreminja pa se tudi ureditev disciplinske odgovornosti izvršiteljev v zvezi s pomočniki izvršiteljev (298.č člen) in drugo.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
