Družba Coty Germany je v svoji pogodbi o selektivni distribuciji svoj sistem selektivne distribucije upravičila z ohranjanjem luksuzne podobe teh znamk. Zaradi tega naj bi družba Coty Germany odobrila vsako prodajno mesto distributerja, kar pomeni, da morajo biti upoštevane določene zahteve v zvezi z okoljem, opremljenostjo in ureditvijo prodajnega mesta. Pri presoji tega merila se upoštevajo zlasti fasada zgradbe, notranja oprema, tla, stene in strop, pohištvo in prodajna površina, osvetlitev ter snažnost in urejenost nasploh. Skladno z zadnjo spremembo pogodbe o selektivni distribuciji družba Coty Germay dovoljuje, da depozitar izdelke ponuja in prodaja po spletu, vendar samo, če depozitar spletno trgovanje izvaja prek ‚elektronske izložbe‘ pooblaščenega prodajnega mesta in se pri tem ohranja luksuzna podoba izdelkov“. Poleg tega je izrecno prepovedana uporaba drugega trgovskega imena in navzven vidna vključitev tretjega podjetja, ki ni pooblaščeni depozitar družbe Coty Prestige.
Ker se družba Parfümerie Akzente ni strinjala s spremembami pogodbe o selektivni distribuciji, ki ji v bistvu prepoveduje distribucijo izdelkov zadevne znamke prek platforme „amazon.de“, je s tožbo uveljavljala nezakonitost aneksa zaradi omejevanja konkurence. Ker je tudi višje deželno sodišče v Frankfurtu dvomilo o zakonitosti sporne klavzule glede na pravo Unije s področja konkurence, je Sodišču Evropske unije v zvezi s tem v odločanje predložilo predhodna vprašanja.
Sodišče EU je s sodbo št. C-230/16 odgovarjalo na prvo predhodno vprašanje, ali se lahko člen 101(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) razlaga tako, da je sistem selektivne distribucije luksuznih izdelkov, s katerim se primarno ohranja luksuzna podoba teh proizvodov, skladen s to določbo.
Na podlagi člena 101(1) PDEU so z notranjim trgom nezdružljivi in prepovedani vsi sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja, ki bi lahko prizadeli trgovino med državami članicami in katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. Tudi sporazumi, ki sestavljajo sistem selektivne distribucije, vplivajo na konkurenco na notranjem trgu. Vendar pa organizacija mreže selektivne distribucije ni zajeta s prepovedjo iz člena 101(1) PDEU, če so prodajalci na drobno izbrani na podlagi objektivnih meril v zvezi s kakovostjo, ki so določena enotno za vse potencialne prodajalce na drobno in se uporabljajo nediskriminatorno, če je takšna distribucijska mreža potrebna zaradi lastnosti zadevnega izdelka, zato da se ohrani njegova kakovost in zagotovi pravilna uporaba, in nazadnje, če določena merila ne presegajo tega, kar je nujno potrebno. Sodišče je poudarilo, da je za ugotavljanje luksuznosti izdelkov poleg njihovih materialnih značilnosti pomemben tudi njihove videz in prestižnost, ki jim daje občutek luksuza. Sodišče je v zvezi s tem ugotovilo, da lahko značilnosti in podrobna pravila sistema selektivne distribucije sami po sebi ohranjajo kakovost in zagotavljajo pravilno uporabo teh izdelkov ter zaključilo, da je sistem selektivne distribucije luksuznih izdelkov, s katerim se primarno ohranja luksuzna podoba teh proizvodov, skladen s členom 101(1) PDEU, če so izpolnjeni prej navedeni pogoji.
Nadalje je Sodišče EU ugotovilo, da pogodbena klavzula, ki pooblaščenim distributerjem sistema selektivne distribucije luksuznih izdelkov, s katerim se primarno ohranja luksuzna podoba teh izdelkov, prepoveduje, da za spletno prodajo pogodbenih izdelkov na prepoznaven način uporabljajo platforme tretjih oseb, ni v nasprotju s členom 101(1) PDEU. Kot je že bilo navedeno, se lahko glede na naravo in lastnosti teh izdelkov zaradi ohranitve njihove luksuzne podobe upraviči organizacijo sistema selektivne distribucije teh izdelkov. Prodajalci – tudi spletni, so torej lahko izbrani na podlagi objektivnih meril v zvezi s kakovostjo, ki so določena enotno za vse potencialne prodajalce na drobno in se uporabljajo nediskriminatorno, pri tem pa določena merila ne smejo presegati tega, kar je nujno potrebno. Višje sodišče v Frankfurtu mora tako ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji ohranjanja luksuzne podobe izdelkov, enotnosti in nediskriminatornosti ter je sorazmerna glede na zastavljeni cilj.
Sodišče EU je zaključilo, da prepoved, kot je v predmetni zadevi, o vključevanju tretjih podjetij v okviru spletne prodaje, tudi ne pomeni omejitve odjemalcev niti omejitve pasivne prodaje končnim uporabnikom skladno s 4. členom Uredbe Komisije (EU) št. 330/2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
