G. Resendes in šestnajst drugih oseb so kot delavci družbe ICTS do 14. julija 2013 opravljali naloge nadzorovanja objektov (marina, pristanišče, pomol) družbe Portos dos Açores SA, in sicer na podlagi pogodbe, sklenjene med obema družbama. Delavci so bili med drugim zadolženi za nadzorovanje vstopov in izstopov oseb in blaga z uporabo naprav za videonadzor, po postopku, ki jim ga je določila družba ICTS. ICTS jim je prav tako priskrbel uniformo in radijsko opremo.
Na podlagi javnega razpisa, ki ga je januarja objavila družba Portos dos Açores za opravljanje storitev nadzorovanja in preventivnega varovanja njenih objektov, je bilo izbrano podjetje Securitas. Ob tem je družba ICTS delavce pisno obvestila, da bodo po dodelitvi navedenega naročila družbi Securitas njihove pogodbe o zaposlitvi od istega dne prenesene na to družbo.
Delavci družbe ICTS so predali delovno opremo, ki so jo uporabljati pri delu, delavcem družbe Securitas. Slednja je začela svoje dejavnosti nadzorovanja in varovanja izvajati 15. julija 2013 ter ob tem g. Resendesa in šestnajst drugih zadevnih oseb obvestila, da niso del njenega osebja in da je njihov delodajalec še vedno družba ICTS. Zato so ti pri delovnem sodišču vložili tožbe proti družbama Securitas in ICTS, s katerimi so zahtevali, naj se družbi Securitas oziroma podredno, družbi ICTS naloži, da mora priznati, da spadajo k njenemu osebju, in da jim mora izplačati plače skupaj z zamudnimi obrestmi od 15. julija 2013 ali, za tri od njih, odškodnino za nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prvo in drugo stopenjsko sodišče je njihovi tožbi ugodilo, nato pa se je revizijsko sodišče obrnilo na Evropsko sodišče s predhodnim vprašanjem, ali se lahko predaja dela drugemu izvajalcu, izbranim tekom javnega razpisa, šteje za prenos gospodarske enote v smislu 1. člena Direktive 2001/23 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov?
Sodišče je v zadevi št. C-200/16 z dne 19.10.2017 najprej poudarilo, da za uporabo Direktive 2001/23 ni nujno, da med odsvojiteljem in pridobiteljem obstaja neposredno pogodbeno razmerje, saj se prenos lahko opravi s posredovanjem tretje osebe (glej zlasti sodbi Merckx in Neuhuys, C-171/94 in C-172/94). Dodatno je opozorilo, da je v skladu s členom 1(1)(b) Direktive 2001/23 uporaba te direktive pogojena tudi s tem, da se prenos nanaša na "gospodarsko enoto, ki ohrani svojo identiteto, se pravi organiziran skupek virov, katerega cilj je opravljanje (nadaljevanje) gospodarske dejavnosti, ne glede na to, ali je ta dejavnost glavna ali stranska". Pri tem bo moralo nacionalno sodišče upoštevati tako vrsto podjetja ali obrata, za katerega gre ter ugotoviti, ali so bistvo te gospodarske enote ljudje (delavci), ali oprema. Glede na okoliščine primerja je evropsko sodišče zaključilo, da je treba člen 1(1)(a) Direktive 2001/23 razlagati tako, da položaj, v katerem je naročnik odpovedal pogodbo o opravljanju storitev nadzorovanja in varovanja svojih objektov, sklenjeno z nekim podjetjem, nato pa za izvajanje te storitve sklenil novo pogodbo z drugim podjetjem, ki je odklonilo prevzem delavcev prvega podjetja, spada pod pojem "prenos podjetja (ali) obrata" v smislu te določbe, če je drugo podjetje prevzelo opremo, ki je nujno potrebna za opravljanje navedene storitve.
Predložitveno sodišče je postavilo tudi vprašanje glede uporabe kolektivne pogodbe podjetij za zasebno varovanje, nacionalnim združenjem podjetij za varovanje in sindikatom delavcev, ki opravljajo storitve nadzorovanja, varovanja, čiščenja, pomoči v gospodinjstvu in druge dejavnosti, ter drugimi sindikati, v katerem je določeno, da "pojem prenosa podjetja ali obrata ne vključuje primera, v katerem gospodarski subjekt izgubi stranko, ker je bilo naročilo o opravljanju storitev oddano drugemu subjektu". Predložitve sodišče zanima, ali je takšna določba v nasprotju s pravom Unije, torej z Direktivo 2001/23? Evropsko sodišče je potrdilo, da se mora člen 1(1) Direktive 2001/23 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, ko iz pojma "prenosa podjetja" izključuje izgubo stranke tekom javnega naročila.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
