Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi plačila odškodnine za škodo, ki ji je nastala zaradi padca v poslovno trgovinskem centru. Do zdrsa in padca je prišlo zaradi mokrih in spolzkih tal, za kar naj bi bili odgovorni etažni lastniki poslovno trgovinskega centra kot solastniki skupnih delov objekta, saj naj ne bi zagotovili, da bi bile stopnice pobrisane oziroma naj ne bi pred stopnicami ustrezno označili nevarnost zdrsa zaradi mokrih tal. Tožeča stranka je kot tožene stranke navedla vse posamične etažne lastnike in hkrati sodišču predlagala, da skupnosti etažnih lastnikov za to pravdo podeli lastnost pravne osebe, predvsem upoštevaje načelo smotrnosti in ekonomičnosti.
Tožene stranke so tožbenemu zahtevku nasprotovale tako po temelju kot tudi po višini, hkrati pa so navajale, da niso izpolnjeni pogoji po 76. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), da bi skupnosti etažnih lastnikov sodišče priznalo lastnost stranke v postopku.
Sodišče je najprej vpogledalo v podatke spletne strani AJPES in ugotovilo, da etažni lastniki stavbe niso ustanovili skupnosti lastnikov kot pravne osebe (72. člen Stanovanjskega zakonika (SZ-1)). V skladu s 3. odstavkom 76. člena ZPP sme sodišče izjemoma, s pravnim učinkom v določeni pravdi, priznati lastnost stranke tudi tistim oblikam združevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka po prvem in drugem odstavku tega člena, če ugotovi, da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, zlasti, če imajo premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo.
Kljub temu, da obstoj premoženja ni edini pogoj za podelitev lastnosti stranke, je sodišče ugotovilo, da je obstoj premoženja, glede na naravo spora, v obravnavani zadevi bistvenega pomena. Zahtevek tožeče stranke je namreč denarni, zaradi česar se postavi vprašanje na katero premoženje bi lahko tožnica v primeru uspeha posegla z izvršbo, če bi skupnosti etažnih lastnikov podelili lastnost stranke. V skladu z 79. členom SZ-1 premoženje skupnosti lastnikov sestavljajo zgolj denarna sredstva na računu, ki jih plačujejo člani iz naslova upravljanja večstanovanjske stavbe in plačil v rezervni sklad, pri čemer je na podlagi 119. člena SZ-1 izvršba na sredstva rezervnega sklada mogoča le za poravnavo stroškov vzdrževanja in potrebnih izboljšav ter za odplačevanje v te namene najetih posojil
Sodišče je poudarilo, da SZ-1 skupnosti lastnikov kot združenju posameznikov priznava kakovost pravne osebnosti, če je takšna skupnost kot pravna oseba vpisana v register. Pravna sposobnost skupnosti lastnikov je specialna, omejena na tisto dejavnost, zaradi katere je bila ustanovljena, to je sklepanje poslov večstanovanjske stavbe. Tako kot za gospodarske družbe tudi za skupnost velja, da sme opravljati tudi druge posle, potrebne za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti. V tem obsegu je skupnost kot enovita celota in ne kot skupek posameznikov, od katerih se kakovostno razlikuje, lahko nosilka pravic in obveznosti materialnega prava. Zunaj teh okvirov skupnost kot pravna oseba nima pravne sposobnosti.
Takšna omejena pravna sposobnost nujno pomeni, da ostanejo nosilci vseh ostalih pravic in obveznosti posamezni etažni lastniki sami (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, II Ips 80/2014 z dne 26.11.2014). Sodna praksa skupnosti etažnih lastnikov, ki je kot pravna oseba vpisana v sodni register, pravno sposobnost tako priznava le v primerih, ko gre za spore, povezane v upravljanjem večstanovanjske stavbe, kar smiselno enako velja tudi za primere, ko skupnost etažnih lastnikov v register ni vpisana. Ker predmetni spor ni spor v zvezi z upravljanjem večstanovanjske stavbe (kar pomeni, da skupnost etažnih lastnikov, tudi v kolikor bi bila vpisana v register kot pravna oseba, za tak spor ne bila pasivno legitimirana), je sodišče ocenilo, da ni pogojev za podelitev skupnosti etažnih lastnikov sposobnost biti stranka.
Predlagana podelitev sposobnosti biti stranka bi vsekakor bistveno pripomogla k ekonomičnosti postopka,vendar pa institut podelitve sposobnosti ni namenjen zagotavljanju ekonomičnosti in smotrnosti postopka, zato je sodišče predlog tožeče stranke kot neutemeljen zavrnilo.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Odvetniška pisarna Cek d.o.o.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
