»Ni mogoče trditi, da gre za interpretacijo, da ne gre za kršitve temeljnih človekovih pravic. To ne sodi v demokratično družbo,« je poudaril ddr. Klemen Jaklič in opozoril, da ne more nekdo razpravljati v javnosti s stranko, ki ji potem sodi, ali se celo postaviti v senat z namenom, da bo tej stranki sodil.
>> Celoten video posnetek razprave PRAVO in ODGOVORNOST
Na portalu IUS-INFO se je sredi novembra končal že petnajsti izbor »10 najvplivnejših pravnikov«, na katerem je strokovna javnost letos izbrala kar 11 najvplivnejših pravnikov. Današnje okrogle mize, s katero se že tradicionalno končuje izbor, so se udeležili letošnji najvplivnejši pravnice in pravniki (navedeni po abecednem redu): dr. Matej Avbelj, dr. Marko Bošnjak, ddr. Klemen Jaklič, dr. Igor Kaučič, Franci Matoz, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, Lucija Šikovec Ušaj in dr. Andraž Teršek. Zaradi nujnih obveznosti sta svojo odsotnost opravičila predsednik vlade dr. Miro Cerar in minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič.
Direktor družbe IUS SOFTWARE, ki ureja in razvija portal IUS-INFO, mag. Tomaž Iskra je pojasnil, da je bilo letos izbranih enajst najvplivnejših pravnic in pravnikov, kar pomeni, da sta finalista na desetem in enajstem mestu prejela enako število glasov. V nadaljevanju je navzočim najvplivnejšim pravnicam in pravnikom podelil priznanja in jih povabil k razpravi.
Razpravo z naslovom Pravo in odgovornost je povezoval dr. Matej Avbelj, tudi letos uvrščen med najvplivnejše. Uvodoma je poudaril: »Biti izbran med 10 najvplivnejših pravnikov v Republiki Sloveniji je velika čast. Toda velik vpliv zahteva tudi veliko odgovornost. Najprej odgovornost za svoja lastna ravnanja v profesionalnem pravniškem svojstvu, nato odgovornost za svoj pravniški stan, za institucije pravne države in ne nazadnje za državo samo. Odgovornost pravnikov za pravo in pravno državo pa je še posebej velika, kadar vladavina prava v številnih svojih segmentih ne dosega predpisanih ustavnih standardov. Zdi se, da temu opisu ustreza tudi Slovenija, a glede tega, tudi med pravniki, mnenja ostajajo deljena. Eno pa je gotovo: resnične vladavine prava ni mogoče vzpostaviti brez odgovornih pravnikov kot posameznikov. Zato bo tokratna razprava najvplivnejših pravnikov o aktualnih pravnih izzivih v središče postavila vprašanje odgovornosti.«
Dr. Andraž Teršek je poudaril problem izpostavljanja pravnika v javnosti, saj si po njegovem mnenju ljudje ne prizadevajo razumeti tistega, kar pravnik pove, temveč to izrabijo, da ga lahko opredelijo bodisi na levo bodisi na desno politično stran: »Ni namreč neobičajno, da ste na začetku oktobra skrajni levičar, na začetku novembra pa že skrajni desničar.« Vendar pri tem posebej opozarja, da se pravnik kot intelektualec ne sme odpovedati nastopanju v javnosti. Dr. Teršek meni, da je treba v življenju ločevati med tistim, kar mislimo o neki skupini oseb ali posamezniku, in tistim, kar mislimo o njihovih ravnanjih, ter si prizadevati, da bi razumeli, zakaj so ljudem posamezne zamisli in vrednote svete.
»Napaka ni v stvareh, temveč v mišljenju,« je na vprašanje o odzivanju pravnikov v javnosti na pravno nevzdržne zadeve s Senekovimi besedami odgovoril profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet dr. Marko Pavliha, ki pravnike razvršča v štiri okvirne kategorije. V prvo spadajo jurišniki, neumorni borci za pravico, v drugi skupini tičijo podobni navidezno imenitni pravniki, ki so v resnici moralno sporni »obračalci po vetru«, v tretji razred sodijo pametnjakoviči in pozerji. »V poslednji kategoriji pa najdemo nemara najbolj družbeno škodljive kolegice in kolege, ki so neopazni, sramežljivi, tihi ali – roko na srce – tudi potuhnjeni, ker obdelujejo le svoje vrtičke in jih za vse drugo in preostale soljudi ne briga. Žal se ne zavedajo svoje poklicanosti, ki je zgodovinsko gledano sorodna učiteljski, duhovniški in zdravniški, niso rojeni le zase! Zdi se, da je takšnih pravnikov prav v naši podalpsko-obmorski deželi največ, a se tudi to spreminja na bolje z naraščajočo družbeno razsvetljenostjo in vzponom civilne družbe.« (Več o razmišljanju dr. Marka Pavlihe)
»V vsaki družbi obstajajo ravnanja, ki niso samo deviantna, ampak tudi sicer družbeno škodljiva,« je spomnil odvetnik in profesor na Evropski pravni fakulteti dr. Marko Bošnjak. Ob tem je dodal, da kazensko pravo ne sme biti prvi mehanizem, s katerim želimo zatirati problematična ravnanja. V Sloveniji pa se je zgodilo prav to – številni sodni procesi, »pri katerih je bil cilj samo eden, to je izreči obsodilno sodbo«. Po njegovem mnenju imajo tu ključno vlogo tisti, ki imajo velik vpliv na ustvarjanje javnega mnenja, ljudje z družbeno močjo in ugledom, akademska sfera in navsezadnje vplivni pravniki.
Odvetnik Franci Matoz prepoznava kot poglavitni problem v slovenski družbi to, da nihče ni za nič odgovoren, še zlasti pa se mu zdi problematično, da je posameznik klican na odgovornost samo zato, ker ima o nečem drugačno mnenje. »Odvetniška zbornica deluje kot poklicno združenje, ki se svoje funkcije enostavno ne zaveda,« je še dodal. Po njegovem je namreč funkcija odvetniške zbornice, da se odzove na kritično razpravo pravnikov o trenutnem stanju v družbi.
Odvetnik Matoz je opozoril tudi, da smo v primerih, kakršen je Patria, izumili procesne kršitve, čeprav se krši Ustava: »Kadar so kršene temeljne človekove pravice, vsi kar z lahkoto govorijo o nekih procesnih kršitvah.«
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je povedala, da varuh vsa leta opozarja na zlasti v preteklosti pogoste kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, kajti »prepozna pravica ni pravica«. Sojenja morajo biti tudi kakovostna, da je čim manj razveljavitev, še zlasti jih ne bi smelo biti zaradi očitnih kršitev postopka. Sicer pa pravna država po njenem mnenju deluje, kadar je mogoče zoper sodne odločitve uporabiti pravna sredstva, saj, kot pravi, bi se bala države, v kateri bi vsi senati odločali enako. Toda kritično dodaja: »Ob vsaki sodbi, ki pade, se je treba zavedati, da so za njo ljudje, ki jim je morda v življenju marsikaj uničeno.«
»Pravna država ni cilj sama na sebi. Pravna država tudi ni tu zaradi nas, pravnikov. Pravna država je tu zaradi ljudi, zaradi njihovih življenjskih interesov, zaradi njihovih temeljnih človekovih pravic,« je poudaril predavatelj na Harvardu ddr. Klemen Jaklič. Opredelil se je tudi do zadeve Patria. Po njegovih besedah je prišlo v konkretni zadevi do hudih kršitev človekovih pravic (načelo poštenega sojenja, načelo zakonitosti), ki jih nikakor ne smemo šteti za stvar razlage, saj je kršitev teh pravic jasno ugotovilo Ustavno sodišče RS. »Ne more nekdo razpravljati v javnosti s stranko, ki ji potem sodi, ali se celo postaviti v senat z namenom, da bo tej stranki sodil,« je bil oster ddr. Jaklič. Še večji problem pa vidi v tem, da se na tem področju ne poišče ustreznih rešitev, temveč so tisti, ki so aktivno sodelovali pri kršitvah človekovih pravic, še nagrajeni.
Profesor na ljubljanski Pravni fakluteti dr. Igor Kaučič je predstavil ustavno ureditev t. i. zavrnilnega zakonodajnega referenduma. Pozornost je namenil zlasti nedavni odločbi Ustavnega sodišča RS, s katero je to dopustilo referendum o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Dr. Kaučič, ki je sodeloval v ustavni komisiji pri pripravi predloga nove ureditve, je povedal, da so tedaj menili, da bi moralo Ustavno sodišče RS najprej presoditi, ali je veljavni zakon skladen z Ustavo, in nato, ali na novo sprejeti zakon to protiustavnost odpravlja. Ne strinja se namreč s stališčem Ustavnega sodišča RS, da referendum ni dopusten le o tistih zakonih, ki odpravljajo protiustavnost, ki jo je to sodišče že samo ugotovilo: »Ustavodajalec je prepovedal referendum o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost, ne glede na to, kdo to protiustavnost zazna.«
»Meja svobode govora je tam, kjer preneha govoriti levica ali anarholevica in začne govoriti desnica ali cerkev,« je menila odvetnica Lucija Šikovec Ušaj ob razmišljanju o medijskem poročanju, sovražnem govoru in begunski krizi. »Pred t. i. sovražnim govorom naj bi branili ogrožene skupine, manjšine ipd. Nisem še slišala, da bi moji sodržavljani v EU ubili kakšnega migranta, posilili kakšno begunko, sem pa slišala in brala o tem, da je veliko žrtev posilstev v Skandinaviji. Švedska je postala vodilna po številu posilstev, imamo teroristične napade, enkrat zaradi karikatur, enkrat kar tako, ker prišleke moti zahodnoevropski način življenja. Kdo je tukaj ogrožen, kdo je šibkejša stran?« se je kritično spraševala odvetnica.
»Pomembno je, da mediji dajo prostor različno mislečim, dopustijo javno predstavitev različnih mnenj. Tako ne bo strahu pred sovražnim govorom. Vsakdo bo svoje mnenje lahko primerjal in tehtal z mnenjem drugih, ga preverjal in korigiral,« je za konec dejala Ušajeva.
Ob zaključku okrogle mize je dr. Avbelj poudaril: »Za uveljavitev bolj pravne slovenske države je tako nujen obstoj kritične mase pravnikov, ki jim ni vseeno zanjo. Pravnikov, ki jih zanima ne le lasten (poslovni) uspeh, temveč tudi kakovost sistema, ki ga ustvarjajo, in spoštovanje pravic tistih, katerim so zapisali svoje poklicno poslanstvo. Ali še bolj neposredno, pravna država terja obstoj kritične mase pravnikov, ki jih zanima ne le dobro, temveč tudi prav.«
Pripravila: Toni Tovornik in Patricij Maček
Fotografije: Gregor Zagozda
>> Celoten video posnetek razprave PRAVO in ODGOVORNOST
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
