c S
Iz sodne prakse: Posodbena pogodba 09.11.2015 Za posodbeno pogodbo je značilna zaupnost razmerja, zato je brezplačna uporaba namenjena samo izposojevalcu, ki nima pravice, da bi stvar prepustil komu drugemu v rabo brez dovoljenja posodnika.

Tožeča stranka je v tožbi navajala, da je tožena stranka z njegovim motornim vozilom povzročila prometno nesrečo, v kateri je bilo tožnikovo vozilo tako poškodovano, da popravilo ni bilo ekonomsko opravičljivo. Tožeča stranka je vozilo posodila tretji osebi, slednja pa je bila v času nezgode le sopotnik v vozilu, vozil pa ga je tožnik. Ker toženec ni imel privoljenja tožeče stranke za vožnjo vozila, naj bi bil odgovoren po splošnih določbah odškodninske odgovornosti. Toženec je vedel, da vozilo ni last tretje osebe, zaradi vinjenosti slednje pa je vseeno privolil v vožnjo vozila, čeprav ti moral odkloniti. Tožnik je zato od toženca zahteval povračilo škode na vozilu.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navajala podala tudi ugovor pasivne legitimacije. Tožeča stranka je tretji osebi posodila motorno vozilo, slednja pa je kot posojilojemalec zaradi nedovoljene rabe stvari odgovoren za poškodovanje vozila in ne tožena stranka.

Sodišče je tekom postopka ugotovilo, da tretja oseba ni imela dovoljenja za prepustitev rabe vozila toženi stranki. Med strankama je sicer nesporno, da je bila tožena stranka voznica osebnega vozila v času, ko se je pripetila prometna nesreča. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka posodila vozilo tretji osebi in ne toženi stranki, s katero tožeča stranka ni bila v nobenem pravnem razmerju, saj niti ni vedela za dejstvo, da je izposojevalec prepustil rabo toženi stranki. Dogovor, s katerim se je tožeča stranka (posodnik) zavezala, da bo drugi stranki (izposojevalcu - tretji osebi) izročila vozilo v brezplačno rabo, izposojevalec pa se je zavezal, da bo stvar oziroma vozilo po določenem času ali po dogovorjeni rabi vrnil, je pravno okvalificiran kot posodbena pogodba (579. člena Obligacijskega zakonika - OZ).

Tovrstni dogovor je konsenzualni kontrakt, ki nastane že s sporazumom pogodbenih strank, za katero se ne zahteva posebna oblika ter so zato veljavni že ustni sporazumi. Izposojevalec lahko uporablja stvar samo za namen, ki je določen s pogodbo (prvi odstavek 580. člena OZ). Če izposojevalec nedovoljeno uporablja stvar, je odgovoren za morebitno naključno uničenje ali poškodovanje (tretji odstavek 580. člena). Izposojevalec je torej za škodo odgovoren samo, če je ta nastala iz mešanega naključja: to je za škodo, ki nastane po naključju, toda v položaju, ki ga izposojevalec zakrivi s tem, da stvar nedovoljeno uporablja. To je ne samo za rabo stvari v nasprotju z namenom rabe po pogodbi oziroma po naravi in namenu stvari, ampak tudi zaradi neupravičene prepustitve rabe tretji osebi.

Za posodbeno pogodbo je značilna zaupnost razmerja, brezplačna uporaba je zato namenjena samo izposojevalcu. Zaradi zaupnosti razmerja, izposojevalec tudi nima pravice, da bi stvar prepustil komu drugemu v rabo brez dovoljenja posodnika. Ker je tretja oseba motorno vozilo brez dovoljenja tožnika prepustila tožencu, preide nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari izključno na izposojevalca - tretjo osebo, saj gre za nedovoljeno rabo stvari, posledično pa je tožbeni zahtevek vložen zoper toženo stranko v celoti neutemeljen. Slednja namreč ni v pogodbenem razmerju s tožečo stranko, temveč z izposojevalcem, ki je v razmerju do tožnika odgovoren za nastalo škodo in bi zoper njega tudi morala biti uperjena tožnikova tožba.

Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Odvetniška pisarna Cek d.o.o.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.