V skladu z določbo prvega odstavka 143. člena Poslovnika Državnega zbora (PoDZ-1) je Vlada Državnemu zboru Republike Slovenije predlagala sprejem novele Zakona o obrambi (ZObr) in novele Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol) po nujnem zakonodajnem postopku zaradi interesov varnosti države oziroma da ne bi nastale trajne nepopravljive posledice za delovanje države.
Vlada je v sprejetem predlogu novele Zakona o obrambi (ZObr) navedla, da je cilj sprememb zakonodaje na področju obrambe države v izjemnih primerih omogočiti širše angažiranje pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju nalog varovanja državne meje. Pri tem je kot primer držav s podobno ureditvijo navedla Avstrijo in Madžarsko.
S tem je bil dosedanjemu četrtemu odstavku 37. člena ZObr, ki pravi, da lahko Slovenska vojska sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja v skladu z načrti in po predhodni odločitvi Vlade, ter, da pripadniki Slovenske vojske pri opravljanju teh nalog nimajo policijskih pooblastil, dodan 37.a člen. Slednji omogoča, da lahko Državni zbor na predlog Vlade z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev (kvalificirana relativna večina) odloči, da imajo pripadniki Slovenske vojske pri omenjenem sodelovanju s policijo nekatera policijska pooblastila, ki jih novela tudi taksativno našteva. Pripadniki Slovenske vojske tako lahko opozarjajo (1), napotujejo (2), začasno omejujejo gibanje oseb (3) in sodelujejo pri obvladovanju skupin ter množic (4); o opravljenih pooblastilih in nalogah pa morajo nemudoma obvestiti policijo. Izvajanje policijskih pooblastil s strani pripadnikov Slovenske vojske je časovno omejeno – pooblastila lahko izvajajo le v tistem obdobju, ko je to nujno potrebno za izvedbo nalog, vendar ne dlje kot tri mesece, pri čemer obstaja možnost podaljšanja obdobja za nove tri mesece.
Ob predlaganju širitve policijskih pooblastil na pripadnike Slovenske vojske je Vlada posebej izpostavila načeli zakonitosti in sorazmernosti, ki so jih pripadniki Slovenske vojske zavezani spoštovati in uresničevati pri izvajanju teh pooblastil.
V predlogu novele Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol) pa Vlada predlaga povečanje upokojitvene starosti pomožnih policistov s starosti 40 let za ženske in 50 let za moške na skupno starost 60 let (3. odst. 101. člena ZODPol).
Ob tem velja omeniti, da so pomožni policisti državljani Republike Slovenije, ki so sklenili pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji (praviloma za obdobje najmanj petih let) in so usposobljeni za izvajanje policijskih nalog (1. odst. 101. člena ZODPol) ter imajo v času opravljanja službe v policiji vsa policijska pooblastila (4. odst. 101. člena ZODPol).
Sprejetje nove starostne meje naj bi v kratkem času omogočilo angažiranje policistov, ki so se v preteklih letih že upokojili, vendar so še zmeraj dovolj usposobljeni za opravljanje nalog pomožnih policistov. Po navedbah Vlade naj bi namreč trenutna migrantska kriza oziroma varnostne razmere v državi terjale dobro usposobljene pomožne policiste v najkrajšem možnem času, izobraževanje novih pomožnih policistov pa bi trajalo štiri mesece.
Noveli obeh zakonov želita predvsem zagotoviti, da bo policija učinkovito obvladovala varnostne razmere in skrbela za varovanje življenj ter premoženja ljudi, saj je to, zaradi pomanjkanja policistov ob naraščajočem številu nezakonitih migrantov, močno oteženo. Poklicnim policistom se bodo tako pri varovanju državne meje v notranjosti slovenskega ozemlja pridružili pomožni policisti in po potrebi tudi pripadniki Slovenske vojske.
Ob navedenih spremembah se nam upravičeno postavlja vprašanje ali ni zakonodajalec pozabil na pravno modrost: »Hard cases make bad law.«, da torej na podlagi enega posamičnega ekscesnega primera, ki se je zgodil, spreminja sistemsko zakonodajo. Prima facie bi temu mogoče res lahko pritrdili, vendar sta tu pomembni zlasti dve dejstvi:
Pretirane, neutemeljene in mestoma celo populistične so trditve nekaterih, da naj bi omenjene novosti pomenile kršitev 124. člena Ustave Republike Slovenije (obramba države) oziroma naj bi vodile v militarizacijo. Nasprotno – glede na vse navedeno vidimo, da so predlagane spremembe zastavljene zelo previdno in z več zgoraj omenjenimi varovalkami, Vlada pa ne samo, da je upravičena, temveč je tudi dolžna ukrepati. Kako bo potekalo izvajanje večkrat omenjenih novel, zlasti novele Zakona o obrambi (ZObr), pa bomo videli v prihodnih dneh, tednih in mesecih.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
