c S
Iz sodne prakse: Povrnitev stroškov za odlog izvršbe 15.06.2015 Upnik ni upravičen do povračila stroškov (sodne takse) za odlog izvršbe, saj ne gre za strošek, ki je potreben za prisilno izterjavo dolga.

Sodišče je na upnikov predlog odložilo izvršbo na premičnine, upnik pa je z vlogo priglasil nadaljnje izvršilne stroške, ki so mu nastali s plačilom sodne takse za odlog. Upnik je predlagal odlog izvršbe, ker je z dolžnikom dosegel dogovor o obročnem odplačilu dolga. Ne glede na to, da je upnik sam predlagal odlog izvršbe, gre za strošek, ki je nastal zaradi dolžnikovega ravnanja v postopku prisilne izterjave in bi bilo neupravičeno, če bi ta strošek moral nositi upnik sam in ne dolžnik. V interesu slednjega je namreč predlagan odlog tako, da bo lahko sam poplačal svojo obveznost in ne na prisilen način.

V zvezi s priglašenimi stroški iz naslova sodne takse za odlog, je sodišče pojasnilo, da mora dolžnik na podlagi 5. odstavka 38. Člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), na zahtevo upnika povrniti upniku stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Potrebni stroški pa so stroški, ki so v razumni zvezi z izidom postopka. Čeprav ZIZ dejansko ne omogoča odloga izvršbe v skladu z določbo 74. člena na predlog upnika, predlog za odlog izvršbe objektivno ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo potrebno za izvršbo.

Namen izvršilnega postopka je, v kolikor se upnik odloči za prisilno izvršbo, da upnik čim hitreje pride do poplačila svoje terjatve, saj je v izvršilnem postopku uzakonjeno tudi načelo hitrosti postopka (11. člen ZIZ), če upnik sam ne predlaga odloga izvršbe. V primeru, če se upnik odloči za prisilno izterjavo dolga, pa ima pravico do povračila le tistih stroškov, ki so potrebni za prisilno izterjavo dolga, ne pa za predloge za morebitne zastoje v postopku. Posledično to pomeni, da stroški, ki so nastali z vložitvijo vloge za odlog izvršbe, za slednjo niso potrebni in jih je sodišče zavrnilo.

Upniku, v kolikor je dogovorjen z dolžnikom, ostane možnost, da dolžnik poda predlog za odlog izvršbe, s katerim se upnik nato tudi strinja, ali pa spet dogovorno izroči dolžniku v plačilo sodno takso za odlog izvršbe. Če je dolžnik ne plača, do odloga ne pride, upniku pa tudi ne nastanejo posebni stroški.

Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Odvetniška pisarna Cek d.o.o.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.