ZSKZDČEU-1 je bil sprejet leta 2013 in ureja sodelovanje v kazenskih zadevah med pristojnimi organi Republike Slovenije in pristojnimi organi drugih držav članic Evropske unije. V zakon še ni bila implementirana Direktiva 2011/99/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski odredbi o zaščiti. Za prenos Direktive 2011/99/EU je bila sprejeta novela ZSKZDČEU-1A, ki začne veljati 13. junija 2015, uporabljati pa se začne tri mesece po uveljavitvi.
Cilj navedene direktive je, da se v skupnem območju pravice brez notranjih meja zagotovi, da se zaščita fizične osebe, zagotovljena v eni državi članici, ohrani in nadaljuje v kateri koli drugi državi članici, v katero se oseba preseli ali se je že preselila oziroma se tam zadržuje.
Direktiva ureja zaščitne ukrepe, katerih namen je zlasti zaščititi osebo pred kaznivim dejanjem druge osebe, ki lahko na kakršen koli način ogrozi življenje, telesno ali duševno celovitost in spolno nedotakljivost te osebe, na primer s preprečevanjem kakršne koli oblike nadlegovanja, ter dostojanstvo ali osebno svobodo te osebe, na primer s preprečevanjem ugrabitev, zalezovanja in drugih oblik posredne prisile, pa tudi preprečiti nova kazniva dejanja ali zmanjšati posledice prejšnjih kaznivih dejanj.
Torej glavni cilj novele ZSKZDČEU-1A je prenos Direktive 2011/99/EU v slovenski pravni red. Novela ne posega v temeljne določbe oziroma načela sodelovanja v kazenskih zadevah med pristojnimi organi Republike Slovenije in drugih držav članic Evropske unije. ZSKZDČEU-1A v zakon dodaja novo poglavje, ki je umeščeno za poglavje 17. V novem poglavju je urejeno priznavanje in izvrševanje evropskih odredb o zaščiti. Določa tudi izdajanje evropskih odredb o zaščiti s strani sodišč Republike Slovenije.
ZSKZDČEU-1A bo izboljšal zaščito fizičnih oseb in poenostavil sodelovanje pravosodnih organov Republike Slovenije s pristojnimi organi drugih držav članic EU, saj uvaja enotne obrazce, določa razloge za zavrnitev, postavlja časovne roke za posamezna dejanja, kar je ključno za optimalno zaščito žrtev, in predpisuje neposredno občevanje kot temeljno pravilo sodelovanja pristojnih organov držav članic v kazenskih zadevah.
Postopek za izdajo evropske odredbe o zaščiti določa novi 184č. člen, ki med drugim določa, da ima zaščitena oseba pravico do prevajanja in tolmačenja ter do brezplačne pravne pomoči. Oseba, ki ogroža, ima pravico do zaslišanja glede zaščitnega ukrepa. Za namen zaslišanja, ima tudi oseba, ki ogroža, pravico do prevajanja in tolmačenja ter brezplačne pravne pomoči (184e. člen).
Zaradi zaščite žrtev, je hitrost zelo pomembna. Zato zakon v 184f. členu določa, da mora pristojno sodišče o priznanju ali zavrnitvi evropske odredbe o zaščiti izdati sklep v roku deset dni od prejema zaprosila za izdajo evropske odredbe o zaščiti. V 184m. členu so našteti razlogi za zavrnitev priznanja evropske odredbe o zaščiti.
Če dopolnjeni ZSKZDČEU-1 določenega vprašanja ne ureja posebej, se smiselno uporabljajo določbe Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Kazenskega zakonika (KZ-1), Zakona o kazenskem postopku (ZKP), Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) in Zakona o prekrških (ZP-1).
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
