c S

Iz sodne prakse: Preklic pogojne obsodbe

03.06.2015 Če je obsojenec v osebnem stečaju in se vodi postopek za odpust obveznosti, so podane objektivne okoliščine, ki obsojencu preprečujejo izpolnitev posebnega pogoja iz pogojne obsodbe.

Sodišče prve stopnje je s sodbo obsojenemu preklicalo pogojno obsodbo, v kateri mu je bila določena kazen devet mesecev zapora in to kazen tudi izreklo, ker ni izpolnil posebnega pogoja, in sicer v roku enega leta ni plačal oškodovancu določenega denarnega zneska. Po mnenju sodišča prve stopnje bi moral obsojenec kljub temu, da je v stečajnem postopku, poravnati svojo obveznost. Sodišče v svoji obrazložitvi zaključuje, da so pri obsojenemu izpolnjeni pogoji za preklic pogojne obsodbe, saj naj bi bil obsojeni vse od izreka kazenske sankcije pasiven in svojih obveznosti ni izpolnil, kljub temu da bi to lahko storil.

Obsojeni je v pritožbi navajal, da je sodišče izdalo kazensko obsodilno  sodbo v času, ko je nad obsojenim že potekal postopek osebnega stečaja, nato pa je bil pričet še postopek odpusta obveznosti in sprejet sklep o preizkusni dobi 3 let in 6 mesecev, pri čemer zadnji dan preizkusnega obdobja poteče januarja 2016, ko se bo z razdelitvijo stečajne mase predvidoma zaključil tudi sam stečajni postopek.

V skladu z 224. čl. ZFPPIPP postane z začetkom stečajnega postopka vse premoženje stečajnega dolžnika del stečajne mase, kar pomeni, da stečajni dolžnik ne more in ne sme prosto razpolagati z svojim premoženjem, zato v tem konkretnem primeru obsojeni tudi ni smel poplačati zneska določenega kot posebni pogoj, saj bi to pomenilo oškodovanje stečajne mase in neenakopravno obravnavanje upnikov. Njegova poslovna sposobnost je od začetka stečajnega postopka omejena, saj mora stečajni upravitelj za vsak posel upravljanja stečajne mase pridobiti soglasje stečajnega sodišča (1. odst. 386. čl. ZFPPIPP).

Obsojeni torej nima več pooblastila upravljati s svojim premoženjem, zato bi moral oškodovanec svojo terjatev prijaviti v stečajni postopek in tako doseči poplačilo obveznosti, česar pa ni storil. Pregled osnovnega in dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev namreč pokaže, da terjatve oškodovanca ni med terjatvami upnikov stečajnega dolžnika.

Pritožnik ima prav, da so v obravnavani zadevi podane okoliščine, ki kažejo, da obsojenec utemeljeno ni mogel izpolniti obveznosti, ki mu je bila naložena s pogojno obsodbo, to je, da v roku enega leta po pravnomočnosti oškodovancu plača določen denarni znesek. Obsojenec je v postopku osebnega stečaja, znotraj tega postopka pa je bil začet še postopek odpusta obveznosti. Glede na navedeno gre pritrditi pritožbi, da obsojenec ni imel objektivnih možnosti izpolniti posebnega pogoja v pogojni obsodbi, ta nezmožnost pa je očitno obstajala že ob izreku pogojne obsodbe.

Gre torej za okoliščine, zaradi katerih določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi ni bila pravična, saj je dejansko pomenila izrek nepogojne zaporne kazni, ker posebnega pogoja, ki je bil obsojencu naložen, le-ta ni bil zmožen uresničiti. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se zoper obsojenca na podlagi četrtega odstavka 506. člena ZKP postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.

Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Odvetniška pisarna Cek d.o.o.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.