c S
Z novelo ZGD-1 proti veriženju podjetij 06.05.2015 Pred kratkim je Vlada RS sprejela novelo Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1I, ki bo v slovenski pravni red prenesla računovodsko direktivo (Direktiva 2013/34/EU), spremenila določena korporacijska pravila in ravnanja ter poskušala urediti tudi področje ustanavljanja podjetij, ki se je v praksi izkazalo za pomanjkljivo.

Čeprav Slovenija zagovarja svobodno podjetniško iniciativo in sodimo v sam vrh transparentnosti poslovanja gospodarskih subjektov, pa so številna odstopanja od ustaljenih poslovnih okvirov bila vodilo za sprejem novih omejitev pri ustanavljanju podjetij.

Nove omejitve, ki jih prinaša novela ZGD-1I, so predvsem odsev dosedanjih anomalij pri delovanju podjetij in podjetnikov, kot so veriženje podjetij z obsežnim ustanavljanjem novih družb (tudi 1000 podjetij) s strani enega ustanovitelja, izogibanje pri plačilih zaposlenim tako z vidika plače kot dajatev in izogibanjem vsem drugim pravnim in podjetniško naravnanim normam.

Že spomladi 2014 so tako začele veljati določene omejitve pri ustanavljanju družb in podjetnikov (npr. neplačilo davčnih obveznosti, podatek iz kazenske evidence, podatek iz preteklih let poslovanja v družbi, ki je šla v stečaj ipd.), z novelo ZGD-1I pa naj bi se uvedle še dodatne omejitve.

Predlog novega 10.a člena tako določa, da ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba:

  1. ki je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine;
  2. ki je bila v obdobju zadnjih dvanajstih mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev davčnih obračunov, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov  po določbah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2)– zaradi izigravanja te določbe, se preverjanje izpolnjevanja pogoja nepredložitve obračunov ne nanaša več samo na zadnji javno objavljen seznam ampak se navezuje na obdobje zadnjih 12. mesecev;
  3. ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je bila v obdobju zadnjih dvanajstih mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi ZDavP-2, razen če gre za osebo oz. izjemo po 2. odstavku tega člena.
  4. ki ji je bila v zadnjih dveh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo -  določba je nova in je potrebna, ker je bilo od leta 2008 naprej ugotovljenih zelo veliko kršitev na tem področju v povezavi z ustanavljanjem in prenehanjem gospodarskih družb (po oceni Inšpektorata celo pri vsakem drugem inšpekcijskem pregledu). Z nadgraditvijo sedanjih nadzornih mehanizmov se želijo zajeziti nepoštene poslovne prakse na tem področju.
  5. ki je neposredno ali posredno z več kot 50 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je prenehala na podlagi 495. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), torej ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. Ta omejitev bo onemogočala ustanovitev novih družb osebam, ki niso izkazale ustrezne skrbnosti pri poslovanju in katerih družbe so bile zato izbrisane iz registra po uradni dolžnosti na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ta omejitev je omejena na šest mesecev od datuma izbrisa družbe iz registra.

Z novim drugim odstavkom se namreč na novo določa izjema od omejitve ustanavljanja družbe, podjetnika ter pridobitve statusa družbenika, in sicer se izjema določa za osebo, ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, če je ta oseba banka, zavarovalnica, družba za upravljanje terjatev bank ali oseba, ki je delež dosegla zaradi izvedbe prestrukturiranja. Potreba po določitvi novih izjem se je pokazala v praksi, saj na primer banka, ki na podlagi unovčenja zavarovanja pridobi več kot 25 odstotni delež v kapitalu kapitalske družbe, ki je na seznamu neplačnikov, ne more ustanoviti nove družbe oziroma se ne more vpisati v register kot družbenik družbe. Enako velja tudi za Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in za tiste upnike, ki so delež v družbi dosegli zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z namenom, da se zagotovi njena kapitalska ustreznost oziroma dolgoročna plačilna sposobnost v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanja.

V novem tretjem odstavku se daje omejitev v zvezi z ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo. Oseba bo lahko ustanovila eno družbo v obdobju treh mesecev oziroma pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh mesecev. Z določbo se želi otežiti veriženje podjetij oziroma ustanavljanje družb z omejeno odgovornostjo na zalogo ter s tem povezanimi nepoštenimi poslovnimi praksami izigravanja upnikov, zaposlenih in države.

Ker ukrep omejevanja ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo ni namenjen osebam s poštenimi poslovnimi nameni, so v četrtem in petem odstavku predvidene izjeme kdaj ne velja generalna prepoved ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo. Ukrep ne bo veljal za srednje in velike družbe (sem se med drugim prištevajo banke, zavarovalnice in družbe, ki kotirajo na borzi) ter za DUTB in če je bil delež v družbi z omejeno odgovornostjo pridobljen na podlagi prestrukturiranja ter če je oseba pridobila delež na podlagi dedovanja. Omejitev ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo tudi ne bo veljala, če vse družbe, v katerih je oseba v zadnjih treh mesecih pridobila delež aktivno poslujejo. Torej taka oseba nima namena ustanoviti prazne družne na zalogo, zato je ni primerno omejevati. Delujoča družba mora zadostiti naslednjim merilom oziroma pogojem: da ima družba odprt TRR, da nima neporavnanih davčnih obveznosti, ter da ima vsaj en mesec zaposleno eno osebo za polovični delovni čas. Če je oseba v zadnjih treh mesecih ustanovila družbo, ki bo izpolnjevala vse prej navedene pogoje, zanjo ne bo veljala generalna omejitev ena družba v treh mesecih.

Velja opozoriti, tudi določbe o prenehanju omejitev:

  • omejitev iz 1. točke prvega odstavka preneha po petih letih od pravnomočne sodbe oziroma, v kolikor se obsodba iz kazenske evidence izbriše pred petimi leti, ta omejitev preneha z izbrisom iz kazenske evidence
  • omejitvi iz 2. in 3. točke prvega odstavka prenehata, ko davčni organ za osebo iz prvega odstavka tega člena, ki je bila objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov, izda potrdilo o tem, da ta oseba ali kapitalska družba, v kateri je ta oseba neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v njenem kapitalu, nima evidentiranih zapadlih neplačanih davčnih obveznosti in da ima izpolnjene vse obveznosti v zvezi s predložitvijo obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače, če potrdilo ob vpisu v sodni register ali Poslovni register Slovenije ni starejše od dneva objave zadnjega seznama iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena. Ne glede na navedeno, pa potrdilo ne sme biti starejše od 15 dni.
  • omejitev iz 4. točke prvega odstavka preneha v enem letu od dneva pravnomočnosti odločbe in sodbe, zaradi katere je nastopila omejitev iz 4. točke prvega odstavka 10.a člena. Ne glede na prejšnji stavek pa ta omejitev preneha, ko Inšpektorat Republike Slovenije za delo izda potrdilo o plačilu globe in odpravi ugotovljenih nepravilnosti v zvezi s plačilom za delo. Potrdilo iz prejšnjega stavka ob vpisu v sodni register ali Poslovni register Slovenije ne sme biti starejše od 15 dni.
  • omejitev iz 5. točke prvega odstavka preneha v enem letu od prenehanja družbe v skladu s 495. členom tega zakona

Za namene tega člena se šteje, da ima družba odprt transakcijski račun (TRR), če je vpisan v Poslovni register, ki ga vodi AJPES, kar ne pomeni, da družba ne sme imeti odprtega računa v tujini.

Po predvidevanjih bo zakon sprejet v mesecu juliju, uporabljal pa naj bi se od 1. januarja 2016 dalje.

Pripravila: mag. Mojca Kunšek


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.