Zakon o sodniški službi je bil sprejet leta 1994 in do danes že večkrat spremenjen. Zadnje spremembe iz leta 2013 so bile sprejete s ciljem povečati učinkovitost in krepitev samostojnosti sodne veje oblasti, povečati kakovost nadzora nad sodno upravo in povečati odgovornost sodstva.
Z namenom povečanja zaupanja ljudi v pravno državo je bila 4. junija 2013 podpisana zaveza za izboljšanje stanja v sodstvu. Temeljni cilj zaveze je zmanjšanje trajanja sodnih postopkov. Ukrepi za dosego cilja so: racionalizacija sojenja, zakonodajne spremembe ter zagotavljanje kadrovskih, prostorskih in drugih materialnih pogojev za poslovanje sodišč.
Slovenija je v Skupino držav proti korupciji (GRECO), ki deluje v okviru Sveta Evrope, vstopila leta 1999. Temeljna naloga Sodnega sveta je, da v izbirnem postopku, ki je transparenten, predvidljiv, objektiven in omogoča uporabo različnih selekcijskih metod izbere najprimernejšega kandidata. Ob upoštevanju priporočil GRECO je bilo treba določiti podrobnejša vsebinska merila za izbor, podrobneje določiti potek izbirnega postopka v fazi ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in metodologijo, ki omogoča primerjavo kandidatov. Za izbor najprimernejšega kandidata za razpisano sodniško mesto ni dovolj zgolj podrobnejša določitev kriterijev za ugotavljanje sposobnosti, usposobljenosti, veščin in potrebnih lastnosti kandidata. Treba je opredeliti načine in oblikovati metodologijo tako, da bo omogočena objektivna in transparentna presoja primerljivih sposobnosti in lastnosti kandidatov in posledično omogočeno njihovo razvrščanje po ustreznosti.
Novela zasleduje naslednje cilje:
- določitev objektivnega in transparentnega postopka izbire kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo;
- natančnejša opredelitev enega od pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo - osebnostna primernost kandidata;
- povečanje enotnosti, predvidljivosti in preglednosti meril za izbiro in ocenjevanje sodnikov;
- določitev podrobnejših vsebinskih meril za izbor kandidatov in
- uskladitev z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-L).
V ZSS se na novo doda 2.a člen, ki določa, da mora biti sodnik osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije. V drugem odstavku našteva, kdaj nekdo osebnostno za to ni primeren.
Med formalnimi pogoji za izvolitev v sodniško funkcijo se s spremembami določajo pogoji, ki so preverljivi z dokazili, ki jih predloži sam kandidat ali pa jih na podlagi zakonskega pooblastila pridobi Vrhovno sodišče Republike Slovenije iz ustreznih javnih evidenc. Eden od takšnih pogojev je že doslej veljavni pogoj, da kandidat ni bil obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja na zaporno kazen. Med formalne pogoje se dodaja pogoj, da zoper kandidata ni vložena pravnomočna obtožnica oziroma da na podlagi obtožnega predloga ni bila razpisana glavna obravnava zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Pogoj je strožji kot doslej ter zasleduje načelo, da mora kandidat za sodniško službo izpolnjevati kar najvišji standard integritete in osebnostne primernosti (primerjalnik 8. člena).
S sedem na štirinajst dni je podaljšan rok v katerem Vrhovno sodišče Republike Slovenije razpiše prosta sodniška mesta, saj v praksi prostega sodniškega mesta ni mogoče objaviti v sedmih dneh od prejema obrazložitvenega predloga predsednika sodišča, ker je objavo prostega mesta treba posredovati v objavo na Uradni list Republike Slovenije vsaj sedem dni pred objavo.
V spremenjenem tretjem odstavku 15. člena sta med formalnimi pogoji za izvolitev v sodniško funkcijo določena tudi pogoja, da kandidat ni bil obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja in da zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Za kandidate, ki še niso bili izvoljeni v sodniško funkcijo je določeno tudi, da prijavi priložijo podatke o uspešnosti v času študija prava.
V skladu s smernicami za preprečevanje korupcije pri poslancih, sodnikih in tožilcih je dopolnjen tudi 18. člen, po katerem se bo izbira kandidata opravila v postopku, ki bo lahko imel več faz, tako da se bodo kandidati postopno izločali. Zakonsko predvidena možnost izvedbe postopka ne bo več le na podlagi pisne dokumentacije, temveč tudi na opravljanju ustreznih preizkusov. Med te sodijo tako preizkusi strokovnega znanja kot tudi drugih lastnosti, sposobnosti in veščin, ki so potrebne za uspešno opravljanje sodniške službe.
Spremenjeni 28. člen določa kriterije za izbiro kandidatov za sodniško mesto in odločanje o napredovanju. Kriteriji so še podrobneje opredeljeni o merilih za izbiro kandidatov oziroma v merilih za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe.
Sodobni svet je vse bolj povezan oziroma globaliziran, kar se nanaša tudi na pravo in sojenje. Zato dopolnitev 40. člena določa, da se institut mirovanja sodniške funkcije uporablja tudi za primere, ko je sodnik napoten za opravljanje strokovnih nalog na mednarodno sodišče ali diplomatsko konzularno predstavništvo Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji s področja človekovih pravic.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
