Preiskovalna sodnica je zaradi utemeljenega suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje sodelovanja v skupini, ki je po nogometni tekmi na bencinskem servisu s palicami napadla navijače nasprotnega kluba in več ljudi poškodovala, pri tem pa so napadli tudi voznika avtobusa, poškodovali avtobus ter inventar in prodajne artikle v bencinskem servisu, iz razloga ponovitvene nevarnosti odredila pripor. Zoper sklep se je pritožila obdolženčeva zagovornica ter navajala, da niso bile podane objektivne in subjektivne okoliščine, ki bi utemeljevale obdolženčevo ponovitveno nevarnost, prav tako naj preiskovalna sodnica ne bi smela zanemariti vloge obdolženca v skupini, iz katere naj bi izhajalo, da obdolženec ni agresivna oseba, hkrati pa je navedla okoliščine, iz katerih naj bi izhajalo, da je objektivno nemogoče, da bi obdolženec kaznivo dejanje ponovil. Senat Okrožnega sodišča je pritožbo obdolženčeve zagovornice zoper sklep zavrnil kot neutemeljeno.
Vrhovno sodišče je v preučevani zadevi najprej podalo razlago pipornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Ta je podan, če teža, način storitve in okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, storilčeve osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih živi, ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušeno kaznivo dejanje ali storil kakšno dejanje, s katerim grozi. Po ustaljeni sodni praksi je ponovitvena nevarnost podana tedaj, kadar je izkazana najmanj ena (objektivna) okoliščina, ki se nanaša na kaznivo dejanje, in najmanj ena (subjektivna) okoliščina, ki zadeva storilca, če iz teh okoliščin izhaja resna nevarnost ponovitve oziroma dokončanja kaznivega dejanja. Pri odločanju o odreditvi pripora mora sodišče vselej upoštevati tudi splošno ustavno načelo sorazmernosti. Kadar gre za odločanje o odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti, je sodišče dolžno pretehtati, ali je tak poseg nujen, ker varnosti ljudi ni mogoče zagotoviti z blažjimi sredstvi (neogibnost pripora), ter ali je v konkretnem primeru varnost ljudi ogrožena do te mere, da to odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu). Skladno z navedenim načelom je v primeru skrajšanega postopka pred okrajnim sodiščem pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti že po izrecni določbi zakona omejen zgolj na določena kazniva dejanja. Tako je po 2. točki prvega odstavka 432. člena ZKP pripor zaradi ponovitvene nevarnosti dovoljeno odrediti le v točno določenih primerih kaznivih dejan, pri čemer lahko pripor v skrajšanem postopku pred vložitvijo obtožnega predloga traja največ petnajst dni.
V obravnavanem primeru je Vrhovno sodišče glede na težo dejanja, ter upoštevaje, da je bil obdolženec predhodno že sankcioniran zaradi prekrškov, ki jih je izvršil v povezavi z nogometnimi tekmami, med drugim tudi dveh prekrškov z elementi nasilja pritrdilo sklepanju prvostopenjskega sodišča o obstoju nevarnost, da bo obdolženec, če ostane na prostosti, istovrstno kaznivo dejanje ponovil.
Vrhovno sodišče je sicer pritrdilo zagovornici, da za odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti ne zadostuje splošno predvidevanje, da bo obdolženec lahko izvršil katerokoli nasilno kaznivo dejanje na škodo katerekoli tretje osebe. Nevarnost ponovitve se mora nanašati na specifično kaznivo dejanje, ki sicer ni nujno istovrstno, kot obravnavano, mora pa biti z njim v smiselni zvezi. Kot je bilo pojasnjeno, obravnavano kaznivo dejanje ni bilo več strogo omejeno na nogometno tekmo ter nogometne navijače, saj so zaradi nasilnega vedenja skupine, v kateri je sodeloval obdolženi, škodo utrpele tudi druge osebe na javnem mestu. Prav tako okoliščina, da je prekrškovni organ obdolžencu izrekel prepoved udeležbe na nogometnih tekmah za obdobje enega leta, verjetnost ponovitve kaznivega dejanja resda zmanjšuje, vendar ne odločilno. V obravnavanem primeru namreč kaznivo dejanje ni bilo izvršeno na nogometni tekmi, temveč kar nekaj časa po tekmi, ko so se navijači nasprotne ekipe že vračali domov.
Glede na vse navedeno je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
