c S
Višje globe za učinkovitejši boj proti sivi ekonomiji 15.05.2014 Nov zakon, ki ureja delo na črno, je s 25 % višjimi globami eden od vladnih ukrepov za boj proti sivi ekonomiji. Ali bo nov zakon z natančnejšimi določbami glede nadzora izvajanja zakona, učinkovitejšega ukrepanja nadzornih organov ter primernega sankcioniranja kršiteljev dosegel svoj cilj, bo pokazal čas.

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) bo začel veljati 20. maja ter se v večjem delu uporabljati 18. avgusta letos (12. do 16. člen, prvi in tretji odstavek 28. člena in 29. do 32. člen zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2015). V uvodnih določbah so jasno določene razlike med delom na črno in zaposlovanjem na črno. Na kratko: delo na črno pomeni opravljanje del ali dejavnosti, za katere subjekt ni vpisan ali priglašen, proti plačilu (3. člen), medtem ko zaposlovanje na črno pomeni omogočanje dela posamezniku brez pogodbe oziroma prijave v obvezna socialna zavarovanja (5. člen). Prav tako je prepovedano oglaševanje dela na črno, nedovoljene dejavnosti in zaposlovanja na črno (6. člen), v okviru katerega predstavlja novost prepoved oglaševanja s strani posameznikov, ki dela opravljajo na podlagi pogodb civilnega prava. Posebno obveznost pri izvrševanju tega člena imajo oglaševalske organizacije, ki ne smejo objavljati oglasov brez obveznih podatkov naročnika, del katerih je tudi izjava, da ima dejavnost, vsebina katere se nanaša na objavo oglasa, opredeljeno v ustanovitvenem aktu oziroma vpisano v register, s čimer naročnik tudi prevzame nase svoj del odgovornosti za oglaševanje.

Nov zakon v II. poglavju ureja dejavnosti in dela, ki se ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno ter v primerjavi s prejšnjim zakonom dodaja nekaj izjem, kot npr. brezplačno pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah (tretji odstavek 7. člena), hkrati pa se delo v lastni režiji širi na sorodstveno linijo v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena (9. člen). Spremenjena je tudi definicija sosedske pomoči, ki se ne šteje za delo na črno, če gre za delo med sosedi posamezniki, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila (8. člen).

Večje spremembe je bilo deležno tudi osebno dopolnilno delo, za katerega se šteje tisto delo, ki ga posameznik opravlja pri fizičnih osebah v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela, ki bodo določena v podzakonskem aktu. Navedeno pomeni, da teh del ne sme opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo (prvi in drugi odstavek 12. člena). Za osebno dopolnilno delo se štejejo tudi obrtne dejavnosti, nabiranje in prodajanje gozdnih sadežev in zelišč ter izdelovanje drugih izdelkov, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih.

Posameznik mora osebno dopolnilno delo pred začetkom opravljanja priglasiti pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES), s čimer bo naročnikom omogočeno, da bodo lahko izbrali izvajalca posameznih del. Osebno dopolnilno delo bo posameznik lahko opravljal le za osebo, ki ima vrednotnico, ki se glasi na njegovo ime (peti odstavek 12. člena). Vrednotnico mora imeti vsak posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, velja mesec dni, pridobiti pa jo mora pred začetkom opravljanja dela.

Vrednotnice, ki kot poseben sistem plačevanja pokojninskih in zdravstvenih prispevkov predstavljajo eno od novosti novega zakona, so bile tekom sprejemanja zakona predmet številnih polemik. Pavšalno določena višina prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje namreč predstavlja odstop od ureditve v zakonih, ki urejajo ta zavarovanja, sistem vrednotnic pa prav tako naj ne bi zagotovil večjega registriranja osebnega dopolnilnega dela ter naj bi ga nasprotno od želenega celo otežilo in podražilo.

Cenzus prihodkov za opravljanje osebnega dopolnilnega dela je znižan in je omejen na posamezno polletje v koledarskem letu v višini največ treh povprečnih neto plač v RS v preteklem koledarskem letu (14. člen). O doseženem prihodku mora posameznik polletno poročati davčni upravi.

Pristojnosti nadzora nad izvajanjem določb tega zakona in pristojnosti ugotavljanja kršitev so podeljene več nadzornim organom: tržnemu inšpektoratu, inšpektoratu za delo, za promet in davčni upravi; ključno novost pa predstavlja prenos pristojnosti nadzora zaposlovanja na črno od inšpektorata za delo na Carinsko upravo RS (18. člen). Posreden nadzor (to je nadzor izpolnjevanja posebnih pogojev za opravljanje dejavnosti) opravljajo organi, pristojni za nadzor na področju kmetijstva in okolja, gozdarstva, energetike in prostora, zdravja, šolstva in športa ter  notranjih zadev.

V kazenskih določbah opredeljene globe so kar za 25% višje od starih. Tako se lahko z globo od 2.000 do 26.000 evrov za prekršek kaznuje pravna oseba, tuj pravni subjekt, ali samozaposlena oseba, kadar opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu oziroma če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti. Za globo v isti višini se lahko kaznuje tuj pravni subjekt, kadar opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja.

Globe za omogočanje dela na črno so predpisane v razponu od 2.600 do 15.600 evrov za delodajalca, ki omogoči opravljanje dela na črno eni ali več osebam, za katere ve, da opravljajo delo na črno, ali če sklene pogodbo glede opravljanja dela z drugo pravno osebo, tujim pravnim subjektom, samozaposleno osebo ali posameznikom, za katere ve, da opravljajo delo na črno. Kaznuje se tudi odgovorna oseba delodajalca.

Globe za kršitev prepovedi zaposlovanja na črno se določijo v višini 5.000 do 26.000 evrov, kaznuje pa se delodajalec, ki ni posameznik, kadar npr. omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe civilnega prava, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja, ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj, ali če je omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov itd.

Zakon predvideva tudi globe za nedovoljeno oglaševanje v višini do 15.600 evrov ter določa, da se globa za prekrške, storjene iz koristoljubnosti ali za pridobitev večje protipravne premoženjske koristi, kaznuje s trikrat višjo globo od predpisane globe (26. člen).

Ena od sankcij, ki jih zakon predvideva za kršitev določb, je tudi 5 letna izključenost delodajalca, ki mu je bila izrečena globa za prekršek, iz postopkov javnega naročanja in od upravičenosti do javnih sredstev, vključno s sredstvi EU. Hkrati je določena obveznost delodajalca, da vrne javna sredstva, prejeta v obdobju dvanajstih mesecev pred pravnomočnim izrekom globe za prekršek po novem zakonu.

V prehodnih in končnih določbah zakona je določena pravna podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje (28. člen), višina prispevka za osebno dopolnilno delo (29. člen), opredeljeni so zavezanci za plačilo prispevka za osebno dopolnilno delo in zavezanci za prijavo ter način pobiranje prispevka (30. in 31. člen), kot tudi ugotovitev zavarovalne dobe in osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posameznike, ki opravljajo osebno dopolnilno delo.

Pripravila: mag. Jasmina Potrč


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.