Vrhovno sodišče je s sodbo I Ips 10890/2013-91 ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je zoper pravnomočno sodbo okrožnega sodišča vložil Vrhovni državni tožilec. Ta je v zahtevi navajal, da je sodišče obsojencu izreklo varnostni ukrep po 70.b členu Kazenskega zakonika (KZ-1) na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju krivde med državnim tožilcem in obsojencem. Ker pa obsojenec ni bil spoznan za krivega storitve kaznivih dejanj v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, niti neprištevnosti, sodišče ni imelo pravne podlage za izrek varnostnega ukrepa. Tako je tožilec predlagal, da se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se obsojencu varnostni ukrep po 70. b členu KZ-1 ne izreče.
Sporazum o priznanju krivde je v pisni obliki sklenjen dogovor med obdolžencem in državnim tožilcem, pod katerimi pogoji bo obdolženec krivdo za kaznivo dejanje iz obtožbe priznal pred sodiščem. Sklenitev sporazuma je dopustna glede vseh kaznivih dejanj, vendar je po določbi drugega odstavka 450.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) izključena možnost dogovora glede pravne opredelitve kaznivega dejanja, varnostnih ukrepov, katerih izrek je po zakonu obvezen, ter glede višine s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi, ki se obdolžencu mora odvzeti. Sklenjeni sporazum ne nadomešča obtožnega akta, saj je državni tožilec dolžan vložiti obtožnico ali obtožni predlog. O krivdi lahko sodišče odloča le na podlagi kaznivega dejanja, opisanega o obtožnem aktu, sklenjen sporazum o priznanju krivde pa je le podlaga, da se o obtožbi ne odloča na glavni obravnavi, temveč po skrajšanem postopku - na naroku za izrek kazenske sankcije. O sklenjenem sporazumu o priznanju krivde odloča sodišče, pri čemer skladno z določbo drugega odstavka 450. č člena ZKP presodi: (i) ali je sporazum v skladu z določbami 450. a, 450. b in 450. c člena ZKP in (ii) ali so glede priznanja krivde izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 285. c člena ZKP.
Sodišče sme izreči storilcu kaznivega dejanja enega ali več varnostnih ukrepov, kadar so zanje dani s kazenskim zakonikom določeni pogoji. Po določbi tretjega odstavka 70. člena KZ-1 se obvezno psihiatrično zdravljenje v zdravstvenem zavodu in obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti samostojno izrečeta neprištevnemu storilcu, če ni mogoče drugače zagotoviti varnosti ljudi. Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po določbi 70. b člena KZ-1 sme sodišče izreči storilcu, ki je storil protipravna dejanja v stanju neprištevnosti in sodišče ugotovi, da je takšno zdravljenje potrebno in da zadostuje zato, da storilec ne bo ponavljal hujših kaznivih dejanj (prvi odstavek), ali storilcu, čigar prištevnost je bistveno zmanjšana in je bil po četrtem odstavku 70. a člena KZ-1 izpuščen na pogojni odpust (drugi odstavek).
V konkretni zadevi je okrožno državno tožilstvo zoper obsojenca vložilo neposredno obtožnico zaradi kaznivih dejanj poslovne goljufije, goljufije in ponarejanja denarja, pri čemer iz opisa dejanj v obtožnici ne izhaja, da bi bila obsojenčeva prištevnost v času storitve dejanj kakorkoli okrnjena. Obtožnici je bil priložen sklenjen sporazum o priznanju krivde, stranki pa sta se dogovorili, da se obsojencu izreče opozorilna sankcija (pogojna obsodba) ter varnostni ukrep. Ker je sporazum vseboval tudi dogovor o izreku varnostnega ukrepa po 70. b členu KZ-1, je tako vseboval določbo, ki ne sme biti predmet sporazuma, saj za izrek tega varnostnega ukrepa obsojencu niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Sodišče bi moralo tak sporazum zavrniti.
Z izrekom varnostnega ukrepa je sodišče prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu in s tem v škodo obdolženca kršilo kazenski zakon. Zato je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano pravnomočno sodbo spremenilo tako, da se obsojencu ne izreče varnostni ukrep po členu 70. b KZ-1, pri tem pa se do ostalih navedb v zahtevi za varstvo zakonitosti ni opredeljevalo.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
